Vtoriot mobilen operator }e startuva so rabota vo sredinata na avgust godinava, se najavite {to stignuvaat od gr~kata kompanija OTE.

Kako {to sega stojat rabotite, do avgust bi trebalo da zavr{i test-periodot na novata mre`a, po {to vo interes na gr~kiot operator e {to pobrzo da po~ne koristeweto na negovite telefoni.

OTE edna{ ve}e go probi rokot vo koj treba{e da po~ne da funkcionira - proletva. Zatoa poznava~ite se somnevaat deka gr~kata kompanija }e go zapazi avgust, kako mesec za po~etok so rabota na novata mobilna telefonija.

Neoficijalno se doznava deka vladini pretstavnici go brzaat OTE da startuva pred izborite za da mo`e Vladata vo kampawata kako svoja zasluga da si go vbroi i proektot za vtora mobilna mre`a.

Najgolemite akcionerski dru{tva na porane{niot tekstilen kombinat "Makedonka"- "Tkaenini", "Predilnica" i "Postelnina", go objavija me|unarodniot tender za sobirawe ponudi za kupoproda`ba na proizvodstvenite pogoni. Tenderot e otvoren do 3 juni.

Predmet na proda`ba se nedvi`nite imoti i opremata na trite porane{ni dru{tva, oslobodeni od site obvrski i bez vraboteni. Za objektite i opremata ne postoi po~etna cena. Odborite na doveriteli }e ja odberat najdobrata ponuda, a glaven kriterium za selekcija }e bide ponudenata cena. Vo slu~aj na dva isti ponudeni iznosa, kako dopolnitelen kriterium se zema brojot na ponudenite rabotni mesta.

Spored najavite od "Kanadski po{ti", delegacijata od ovaa Kompanija, predvodena od Ted Leptik, eden od potpretsedatelite, vo koja }e bidat eksperti od razli~ni oblasti, za dve nedeli }e dojde vo Makedonija za povtorni pregovori okolu eventualno vleguvawe vo "Makedonska po{ta". Ova }e bide u{te eden, no verojatno i posleden, obid da se dojde do zaedni~ki prifatliv dogovor za vleguvawe na najpoznatata svetska Kompanija vo po{tenskiot soobra}aj vo na{eto pretprijatie koe raboti nerentabilno i se soo~uva so golemi finansiski problemi.

Vo juni vo naselbata "Novo Lisi~e" vo Skopje }e po~ne izgradbata na 120 stana, a denovive }e po~ne izgradba i na 30 stana vo "Avtokomanda". Vo Op{tina Centar }e se gradi objekt so 60 stana, a vo "\or~e Petrov" zgrada so 28 stana. Tamu letovo }e se gradat 160 stana za potrebite na bezbednosnite sili na RM. Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor najavi deka komercijalni i socijalni stanovi }e se gradat vo Veles, Ohrid, Bitola, Strumica, Del~evo, Gostivar, Ki~evo, Kumanovo i vo Prilep. Godinava }e se realizira brojkata od 840 socijalni stanovi, ~ija izgradba e poddr`ana od Evropskata investiciska banka so mek kredit od 15 milioni evra i so isto tolku pari od Vladata na RM. Evropskata banka najavi novo investirawe za izgradba na 1.200 socijalni stana.

Ministerstvoto za ekonomija naskoro }e & predlo`i na Vladata da se zgolemi trgovskata mar`a za naftenite derivati za 40 otsto. Vo Ministerstvoto velat deka ova zgolemuvawe na mar`ata minimalno }e vlijae vrz poskapuvaweto na derivatite - maloproda`nata cena na derivatite }e se zgolemi za 1,5 otsto. Inicijator za zgolemuvawe na trgovskata mar`a e "Makpetrol".

Za voveduvawe na privatnite penziski fondovi vo Makedonija, pokraj dve doma{ni, interesirawe projavija i nekolku stranski finansiski institucii. Za dvata privatni zadol`itelni fonda, koi soglasno so reformite vo penziskiot sistem, treba da profunkcioniraat od 2004 godina, spored neoficijalni izvori, so nadle`nite vo dr`avava pregovarale pretstavnici na slovene~kata osiguritelna kompanija "Triglav", potoa prvite lu|e na gr~kata kompanija, so {irok spektar na dejnost, "Interamerikan" i osiguritelna firma od Izrael, ~ie ime zasega e nepoznato za javnosta.

Za uslovite pod koi }e se izdavaat dozvolite za formirawe na privatnite penziski dru{tva, bile zainteresirani i bugarskiot najgolem penziski fond "Doverija", kako i EBOR, "Doj~e bank" i me|unarodnata finansiska korporacija IFC, dodeka pak doma{nite osiguritelni kompanii, KJUBI i "Vardar osiguruvawe", zasega se edinstvenite koi kontaktirale so pretstavnici na timot na Ministerstvoto za trud i socijalna politika zadol`en za implementacija na penziskite reformi.

Zabranata na izvozot na mleko od Hrvatska vo EU nema da ima nikakvi negativni konsekvenci za pazarot na mleko vo Makedonija, bidej}i nie ne uvezuvame sirovo mleko od ovaa zemja, a i ona {to se uvezuva ne e vo golemi koli~estva. Poto~no, uvozot na obrabotenoto mleko od Hrvatska e vrzano so kvoti i taa e limitirana na 600 toni godi{no, me|utoa Hrvatska mnogu pove}e uvezuva otkolku {to izvezuva, bidej}i ima deficit od mleko. Spored podatocite na Stopanskata komora na Makedonija, vo 2002 godina ne e registriran uvoz na mleko od Hrvatska, a vo minatata godina od uvezenite 3.104 toni mleko od Hrvatska, vo zemjava se vlezeni samo 238,2 toni mleko za konsumacija so maslenost 1,6 procenti.

[eesette cisterni so 1.500 toni nafteni derivati na "Makpetrol", koi pred desetina dena bea zadr`ani od carinskite slu`benici na granicata, ve}e se istovareni na benzinskite pumpi na skopskiot naften distributer. Deblokadata na novopristignatiot uvozen kontingent usledi po ednonedelno nategawe me|u "Carinskata uprava na Makedonija" i "Makpetrol" okolu dokumentacijata za uvoz na gorivoto, so {to vsu{nost i prodol`i obnoveniot naften spor pred eden mesec. I ovojpat cisternite na "Makpetrol" bea pu{teni vo zemjava so sertifikat za potekloto izdaden od Stopanskata komora na Grcija, dokument {to spored uvoznikot i Evropskata komisija e soodveten pri uvozot na nepreferencijalni stoki.

Hendikepiranite lica baraat da bidat oslobodeni od pla}aweto na odredeni dava~ki kon dr`avata pri uvoz na patni~ki avtomobili za li~na potreba. Ova pravo invalidite go zagubija so stapuvaweto vo sila na Zakonot za Danok na dodadena vrednost (DDV) lani vo april. Do Vladata i Sobranieto ve}e e podnesena inicijativa od nekolku humanitarni zdru`enija, invalidnite lica da ne pla}aat DDV i akciza za nabavka na nov avtomobil.

Vo Ministerstvoto za finansii velat deka zasega nema mo`nost invalidite da gi dobijat privilegiite za kupuvawe avtomobil so osloboduvawe od pla}awe danok, tuku problemot treba da se re{ava so izmena na drugi zakoni.

Vo presret na prvomajskite i veligdenskite praznici, rabotnicite vo kavadare~kiot kombinat za nikel, ~elik i antimon "FENI-industri" bea mo{ne prijatno iznenadeni od potegot {to go napravi francuskiot gazda @an Pjer Roza. Imeno, stanuva zbor za zgolemuvawe na platite vo prosek za okolu 11 otsto retroaktivno od januari godinava.

Toa, spored obrazlo`enieto na izvr{nite direktori na "FENI-industri", @ak Mopa i Mihajlo Mihajlovski, pred s# se dol`i na zgolemenata ekonomska vrednost na nikelot na Londonskata berza za okolu 14 otsto (momentalno taa iznesuva nad 7.000 dolari po ton), kako i od potrebata dostojno da se valorizira nesebi~niot trud na rabotnicite {to tie katadnevno go vlo`uvaat vo procesot na proizvodstvoto.

Od sredinata na maj, kreditnite referenti na Izvozna i kreditna banka Skopje }e po~nat da nudat krediti za razvoj na mali i sredni trgovski dru{tva, kako del od kreditnata linija na germanskata KFB banka, odnosno Germansko makedonski krediten fond vo koj participira i makedonskoto Ministerstvo za finansii. Pokraj IK banka, potpisnik na dogovorot e i "Tutunska banka". Kako {to informiraa vo IK banka, minimalniot iznos na mikro-kreditite e samo 50 evra, a najgolemiot 15 iljadi evra. Kamatnata stapka e od 15 do 20 otsto na godi{no nivo.

Vo najgolemiot elektroenergetski kapacitet vo zemjava, REK "Bitola", potpi{an e Dogovor me|u Elektrostopanstvo na Makedonija i ruskata firma LMZ za modernizacija na neiskoristeniot del na turbinata na vtoriot blok na bitolskite termoelektrani. Ovoj Dogovor te`i 2.790.000 dolari, a sredstvata }e gi isplati ESM. Ekspertskiot tim od LMZ go predvode{e Oleg [ev~enko, a potpisi na Dogovorot stavija i ambasadorot na Ruskata Federacija vo na{ata zemja, Agaron Asatur, generalniot direktot na ESM, Lambe Arnaudov, i direktorot na REK "Bitola", Vlado Sugarevski.