MAKEDONCITE VO SVETOT

Dragan Ristov, novinar vo "Kanal 77", za Makedoncite i Amerikancite

I VO AMERIKA ALEKSANDAR GOLEMIOT E MAKEDONEC

Razgovaral: Kokan STOJ^EV

  • Amerikancite imaat isti problemi kako i nie. Razlikata e mo`ebi vo toa {to kaj niv slovoto na zakonot e predmet na visok respekt, ne samo zaradi stravopo~itta od mo`ni sankcii (pari, zatvor i sli~no), tuku pred s# i zaradi sfa}aweto na samite Amerikanci deka dr`avata mo`e da opstoi samo so svesnost od gra|anite deka nekoi raboti mora da bidat postaveni kako {to se.
  • Del od boston~ani imaa mo`nost za prv pat da slu{nat za Makedonija, a sekako da vidat i Makedonec... vo `ivo! Slu{nav deka najgolemiot del se vo Detroit, no vo Boston ne.

Dragan Ristov raboti 10 godini vo Kanal 77. Prvo kako honoraren sorabotnik, a po diplomiraweto na fakultetot po novinarstvo, ve}e 5 godini e ~len na dnevnata redakcija. Toj od 14 oktomvri do 29 noemvri lani, prestojuva{e vo SAD (Boston i Wujork) kako rezultat na "Inetr{ip media program" sponzoriran od Stejt departmentot na SAD. Kako rezultat na svojot prestoj i rabota vo edno od elitnite amerikanski javni radija "WBUR" (~ij osnova~ e Bostonskiot Univerzitet) se zdobil so sertifikat za rabota kako novinar vo amerikanski uslovi, a podgotvil i emisija na tema: "Terorizmot vo Amerika". So nego razgovaravme za ona {to go videl samo eden mesec po urivaweto na dvete kuli blizna~ki, za Makedonija, za Makedoncite, za `ivotot voop{to za Amerika.

Novinarot Dragan Ristov pred panoramata na Menheten - Wujork

MS: Kakov e tvojot generalen zaklu~ok po re~isi dvomese~niot prestoj vo SAD?

DRAGAN: SAD e navistina golema dr`ava, no po pominati 45 dena, na dve lokacii, prvo vo Boston, glavniot grad na sojuznata dr`ava Masa~usets, a potoa i vo svetskiot centar Wujork , se dobiva vpe~atok deka i Amerikancite imaat isti problemi kako i nie. Razlikata e mo`ebi vo toa {to kaj niv slovoto na zakonot e predmet na visok respekt, ne samo zaradi stravopo~itta od mo`ni sankcii (pari, zatvor i sli~no), tuku pred s# i zaradi sfa}aweto na samite Amerikanci deka dr`avata mo`e da opstoi samo so svesnost od gra|anite deka nekoi raboti mora da bidat postaveni kako {to se. Sepak, i tamu ima lu|e koi zarabotuvaat na provizii, sobiraj}i pari za semejstvata na nastradanite po`arnikari i policajci, {to n# vode{e na pomislata deka najverojatno toj ~ovek ima balkanska krv.

FILM VO @IVO

MS: Boston be{e tvoj doma}in re~isi 6 sedmici. Kako e tamu, vo kolevkata na amerikanskata revolucija?

DRAGAN: Lu|eto vo Boston se inteligentni, educirani i relaksirani {to e sosema logi~no, bidej}i vo gradot egzistiraat nad 30-tina Univerziteti, me|u koi predni~at, spored goleminata, Bostonskiot, i spored finansiskiot moment, Harvardskiot. Boston e grad so nad 550.000 `iteli, ne{to kako na{eto Skopje, no prili~no sreden,~ist i nesekojdneven. Na{ doma}in be{e "WBUR"radio, koe raboti vo ramkite na Bostonskiot Univerzitet, a vo koe rabotat okolu 170 lica. Mo{ne prijatni lu|e, doma}ini vo vistinska smisla na zborot. Ako se pogledne realnosta, povrzana so poslednite slu~uvawa, na globalen plan vo SAD, boston~ani nikako ne mo`at da si prostat {to dvata aviona, koi na 11 septemvri lani, udarija vo Svetskiot trgovski centar, poletaa tokmu od aerodromot Logan. Iznenaduva i toa {to na no}ta na ve{terkite, pokraj tradicionalnite kostimi na policajci i po`arnikari, najbaranata maska be{e likot na Osama bin Laden. No, toa e Amerika... Vo Boston, ponekoga{ mo`ete da go po~uvstvuvate i Holivud. Pri prvata zaedni~ka ve~era, vo bliskoto sosedstvo, nasproti najvisokata 65-katna Hankuk kula, najvisokata vo gradot, se slu~i la`na trevoga za podmetnata bomba vo banka, pri {to reagiraa policijata, po`arnikarite i "SWAT" timot za eksplozivni napravi. Gledavme film vo `ivo, ona {to do v~era redovno go gledavme na malite ekrani. Za moite kolegi od Srbija, najimpresivna be{e kulata Pruden{al, nekoga{ najvisokata, a koja spored svojata konstrukcija nalikuva{e na Belgradskata Ce-Ka koja be{e bombardirana od NATO. Nim im se ~ine{e kako taa da gori i vo sekoj moment ~ekaa da zabele`at ~ad.

Novinarot vo neposredna blizina na ostatocite od Svetskiot trgovski centar

MS:Dali sretnavte nekoj Makedonec vo Boston?

DRAGAN: Ne.Vo Boston `ivee golema albanska zaednica, prili~no dobro organizirana, za razlika od Makedoncite koi spored onaa narodnata "Kade ste Makedon~iwa.." nikade gi nema{e. Del od boston~ani imaa mo`nost za prv pat da slu{nat za Makedonija, a sekako da vidat i Makedonec... vo `ivo! Slu{nav deka najgolemiot del se vo Detroit, no vo Boston ne. Dru`eweto za vreme na "Thanksgiving" (Denot na blagodarnosta), preku organiziranata ve~era vo amerikansko semejstvo, mi dade mo`nost na{ite doma}ini podobro da gi zapoznam so Makedonija, nasproti onaa crno-bela slika koja ja gledaa vo mediumite. Mojot doma}in Xef Haton, inaku in`ener vo radioto, mi poka`a enciklopedija vo koja pi{uva{e deka Aleksandar Golemiot e Makedonec, i deka Makedonija bila raspar~ena. Ako Grcite ja vidat ovaa kniga, }e mi ja zapalat, no ne se gri`am - mi vele{e toj. Inaku, mnogu malku mediumite informiraa za slu~uvawata vo Makedonija. Tie dva meseca isklu~ivo se govore{e za Avganistan i za antraksot.

STRAOTNA GLETKA

MS:Bevte i vo Wujork re~isi eden ipol mesec po ru{eweto na kulite. [to tamu Vi ostavi vpe~atok?

DRAGAN: Tuka n# o~ekuva{e kompleten sociolo{ko-kulturen {ok. Definitivno, gradot go zaslu`il epitetot na svetski finansiski centar. Vo 8 milionskiot Wujork ni{to ne e sli~no so Boston. Posetata na Wujork be{e nezaboravna, ne poradi toa {to ~ovek ima mo`nost vo `ivo da gi vidi site obele`ja na svetskiot finansiski centar, tuku pred s# zaradi sru{enite kuli blizna~ki. Prvata sredba so ona {to be{e Svetski trgovski centar be{e so brod, preku obikolkata na Menheten. Po samo desetina minuti od poa|aweto, qubopitnite lica koi se zaedno so mene na brodot, so ogromen intenzitet gi slikaa kranovite, ru{evinite i o{tetenite zgradi od eks-svetskiot trgovski centar. Gletkata e straotna, a onoj koj prv pat doa|a vo Wujork i ne bil vo mo`nost porano da gi vidi obete kuli, ednostavno e vo konfuzija ne mo`ej}i nitu da pretpostavi koja e visinata na nepostoe~kite oblakoderi.

MS: Dali vi be{e dozvoleno da se pribli`ite poblisku do mestoto kade bea porano dvete zgradi?

DRAGAN: Da.Najblisku bevme na "Park strit", ulica od koja edinstveno mo`ete da gi vidite ostatocite od dvete kuli. Prviot kontakt so ova mesto e povrzan so nosot. U`asna mirizba, me{avina na izgoreno so hemikalii, a vo toa n# uveruvaat i mnoguminata po`arnikari koi i po mesec i polovina velat deka ognot s# u{te tlee pod urnatinite. Mirizbata e odvratna, no zad agolot slikite se u{te potragi~ni. Son~evite zraci prodiraat niz kosturot na ostatocite, koi izgledaat tolku slabo i nemo}no nasproti `ivotot koj pulsira nekolku uli~ki pogore. Celiot priod e zagraden so visoka ograda. Na nea se izlepeni bezbroj poraki so imiwata na is~eznatite, cve}iwa, sve}i i masa policajci i vojnici koi go obezbeduvaat mestoto, dodeka nasobranata tolpa lu|e, ~eka so ~asovi samo za da frli eden pogled niz nekolkute dupki na ogradata. Kako vremeto da zastanalo. I po dva meseca, s# e isto. Is~isteni se samo ulicite, za koi po`arnikarite velat deka sekoja no} gi mijat, a ve}e nautro povtorno se slevaat dva prsta pra{ina. @alosno, no vistinito, ovaa gletka gi zaseni site drugi koi mo`at da se vidat. Nitu novogodi{nata elka pred Rokfeler centarot ne mo`e da ve raspolo`i, bidej}i s# u{te go ~uvstvuvate odvratniot miris.

Temelite kade nekoga{ se nao|aa kulite blizna~ki vo Wujork