KULTURA

Na poklonenie kaj narodot na Jane Sandanski

MAKEDONSKIOT OPSTANOK VO PIRINSKO

Pi{uva: Angelina MARKUS

  • Se sretnavme so makedonskata kultura i duhot na makedonsko postoewe od antikata do deneska {to se steknalo so pravo na opstanok. Zemjata e toa {to e, i ostanala toa {to bila - makedonska.

I jas bev po naselbite vo pazuvite na Pirin, vo predelite po Mesta i Struma kaj Makedoncite vo Sandanski, Goce Del~ev vo Kremen, Mosomi{te, Rupite, Ro`enskiot manastir. Bevme na poklonenie na narodot na Jane Sandanski, bevme kaj makedonskiot narod.

Od ovaa i onaa strana kaj grdoto mesto na granicata Zlatarevo, nema razliki. Isti sela, isti ku}i, isti drvja i topoli kako od Pelagonija doneseni, isti lu|e, obi~ai. Obi~aite na starite makedonski familii nasekade n# pre~ekaa. Ru~ame, a od televizorot peat, kornat. Makedonski nosii, makedonski pesni, ora, razgovori n# pre~ekaa i n# ispratija site pet dena kolku {to bevme tamu. Se sretnavme so makedonskata kultura i duhot na makedonsko postoewe od antikata do deneska {to se steknalo so pravo na opstanok. Zemjata e toa {to e, i ostanala toa {to bila - makedonska. Mnogu lu|e se zemeni na du{a, ama ete i mnogu lu|e makedonski opstanale so spomenite za svoite borci i velikani. Blisku im go donesovme makedonskiot zbor vo razgovor i vo teatrite. Ogromni sali od vremeto na socijalizmot, vo sekoe selo, kako prv pat sega da se upotrebuvaa. Po niv se {etaa dvajcata bra}a prosvetiteli Kiril i Metodij kako dve freski simnati od tamo{nite crkvi so pismo v race za da go potsetat svetot od kade im do{la pismenosta. Aplauzite na narodot zboruvaa za dobrodojdovte i elate ni pak.

ANTIKATA

Me iznenadi mojata popularnost kaj tamo{nite lu|e. Vo sekoe mesto pra{uvaa koja e Angelina. Ve znaeme, mi velat, od "Makedonsko sonce" i za Makedonija ~itame od tamu, od vesnikot. Vi blagodarime za toa. Mnogu se informirani za Makedonija, za site slu~uvawa i mnogu se patriotski nastroeni, pove}e za nas otkolku za niv. Narodot i ekipata na teatarot "Skrb i uteha" se naigraa, se iznapeaja", se ispre~ekaa i se iznapija onaka po makedonski. Toa se nastani za pametewe. Sakaa za s# da ni raska`at i da ni poka`at kolku go taat makedonskiot duh i minatoto za da mo`at da `iveat sega taka. Dojdete na gosti za podolgo, me kanat vo Leski kraj Goce Del~ev. ]e ve odneseme onde gore vo starono crkvi~e da go vidite na kamen isklesano makedonskoto sonce. Singartijski i Kirjazov mi poka`aa nekolku stari crkvi i arheolo{ki materijali. Seto toa zboruva za makedonskata istorija.

Site crkvi spored gradbata, pismoto, freskite, ubavinata se istovetni, makedonski. Vo Ro`enskiot manastir pri samiot vlez se gledaat vo niza freski za Konstantin, Elena, }erkata Irina, episkopi, ma~enici i drugi svetci od slavniot IV vek na makedonskoto pravoslavie. Potoa svetcite voini: Arhangel, Dimitrija, Gavril, pa svetitelite isceliteli Pantelejmon, Kuzman, Damjan... pa apostolite i nad niv ne samo oreolot nad glavite, tuku i makedonskoto sonce kade vo izgrev, kade na {titot, kade vo celost kako amblem kako potpis, vo site makedonski crkvi i manastiri. Taka e vo Pirin, taka e nasekade do kade {to stignala makedonskata graditelska raka. Toa se dokazite, korenite, izvorite na postoeweto na makedonskata posebnost i etni~ka ekskluzivnost.

FRESKI

Vo Sandanski ima kompleks na hoteli i sekoe ministerstvo petospratni hoteli za svoite vraboteni, zaradi klimata, kako vozdu{na bawa. Na takvi mesta makedonskite carevi gradele svetili{ta, asklepijadi, muzeumi, gimanziumi, stadioni, liceumi, teatri, palati i seto toa od mermer praveno. Sandanski le`i na golem arheolo{ki lokalitet. Koj bil anti~kiot grad nikoj ne mo`e da ka`e. Dali e toa od Filip, od Aleksandar ili od Lizimar doprva treba da se utvrdi. Spored iskopinite dosega okolu muzejot vo gradot i sosednite ulici i ovoj grad ja ima istata gradba i istata funkcija na makedonskite carski gradovi od IV vek pred Hrista. Gi vidov ispravenite stolbovi kako vo Stobi i Herakleja, mozaicite i pismata na Steli kako vo Dion, statuite kako vo Stibera. Direktorot na muzejot mi ka`a deka otkopuvaat hristijanski baziliki, krstilnici, rimski gradbi, a ja otkopale bo`icata Tiha i nekoe pano od mermer {to bilo amblem na gradot. Zna~i taka, makedonskata bo`ica Tiha, so rogot na izobilie vo raka, za{titnica na bogatite makedonski gradovi! Ja narekuvaat Izida, Nemeza, Fortuna. Neka ja narekuvaat kako {to sakaat i neka ja prisvojuvaat kolku {to sakaat nejzinoto prisustvo vo site otkopani gradovi i svetili{ta samo po sebe zboruva za edna bitna karakteristika na makedonskite gradovi od vremeto, pred i potoa, na Aleksandrovata makedonska imperija. Vo toj dolg makedonski period na vladeewe, ne e samo kontinuitetot na umetni~ko tvore{tvo, tuku i povtoruvaweto nasekade na skulpturite na Dionis, Herakle, Apolon, Artemida, Zevs, Muzite Asklepio. Kako {to gi prepoznavame vo koja bilo koja crkva freskite na Bogorodica, Hristos, Angelite, Apostolite, taka gi prepoznavame i skulpturite na makedonskite bogovi, za{to tie se nasekade isto pretstaveni od isti lu|e Makedonci.

Toj mermeren amblem na anti~kiot grad pod Sandanski od daleku go prepoznav. Toa be{e Asklepio so dvete }erki Higija i Panakeja. Nad plo~ata vo triagolnik bogot na sonceto Ilion i od stranite Apolon i Orfej so gitara. Asklepio isto kako vo Dion i kako vo Epidaur. Koga Filip go gradel Filipi mo`no e da go izgradil i ovoj grad. Mo`ebi toa e edna Aleksandrija ili Lizimahija, spored bogatite depoa na srebrenite pari, otkrieni tamu vo golemi koli~estva. Vo sekoj slu~aj, na toa mesto vo Sandanski kako vozdu{na bawa, dve ipol iljadi godini naselbite bile vo funkcija na zdravjeto i bogatstvoto. Bilo Asklepijada, potoa manastir na Damjan i Kuzman (taka i sega se vika crkvata so makedonski freski i sonca) i sv. Vra~.

Neka se `ivi i zdravi lu|eto od Pirin i u{te dolgo neka go branat, neka go sakaat i neka go ~uvaat makedonstvoto.