|
FORUM MANU DA GO SUZBIE MITOT NA T.N. BUGAR[TINA (2) Dimitar Zahov, "etni~ka" Bugarija M akedonija sekoga{ bi imala problemi, a nejzinata idnina nesigurna s# dodeka ne ras~isti so pojavata nare~ena bugar{tina. Ova pra{awe {to e od vitalno zna~ewe se nametnuva samo po sebe otkako se znae deka tokmu taa "bugar{tina" ~ij edinstven duhoven dostrel e nacional{ovinizmot go osporuva postoeweto na makedonskata nacija. [tom nekoj makedonskata nacija ja stavi pod znak pra{alnik, ne sme li vo pravo pred da pristapime kon aktivna odbrana, da si izjasnime koi se tie {to n# negiraat? Zo{to da ne mu go razjasnime na svetot. Neka razbere deka na{ite negatori ne se toa {to se znaat, no i pogre{no gi prifa}a del od svetov. Neli preku cel vek tie n# pretstavuvaat kako neraskinliv del od nivnata nacija!? Raka na srce tie uspeaja vo toa. Tokmu zatoa, sme vo dene{nava sostojba.Objasnuvaweto na pojavata "bugar{tina" e na{a imperativna potreba oti rabotite od minatovo, pak i sega se postaveni vaka: Ima li n#, a {tom ne ima, ne sme li B'lgari!? Pra{aweto se nametnuva kako aktuelno poradi toa {to so dene{noto aktivirawe na bugarskata propaganda taa infiltrira so "trojanski kowi" novi agenti na "bugar{tinata, koi so starite adepti na t.n. bugar{tina na ~elo so V. Mihajlov ve}e seriozno ja matat sovesta na Makedoncite, dotolku {to pretstavnik na t.n. me|unaroden faktor da re~e deka Makedoncite e nivnata nacija se politi~ki poimi! Zna~i, rabotata ve}e stoi vaka: Koj kogo?! Sreden dogovor nema. Ili sme takvi ili onakvi. Se postavuva i slednoto pra{awe, iako za mene zvu~i sme{no. Znaej}i deka t.n. bugar{tina ne se poistovetuva so avtohtonite Bulgari - Gagauzite, tuku pove}e so Makedoncite, pritoa ne otka`uvaj}i se od Trakite, toga{ poto~nite pra{awa se: Koi se Bugarite? Kakva e nivnata rodovska i kulturna pripadnost? Avtenti~na bugarska li e nivnata kultura? Nie ne sme li vo pravo da gi narekuvame kakvi {to se? Eve kako dojdovme do glavnata zada~a na MANU vo odbrana na makedonskata nacija, a najavena u{te so naslovot. Vreme e makedonskata istoriografija da se oslobodi od stapicite na bugarskata i drugi istoriografii. Suzbivaj}i go mitot za postoeweto na t.n. Bugari na MANU, }e odgovari na site onie pra{awa {to gi odbegnuva bugarskata istoriografija, a be{e dol`na da gi pojasni u{te so promoviraweto na svojata teza za sozdavaweto na "novata bugarska narodnost". U{te vo 7-9 vek kako svoevidna me{avina na Bulgari (po nejzino Prab'lgari), Traki i Sloveni, odnosno Makedonci. Zo{to ne, {tom bugarskata istoriografija kako temel na dr`avnata propaganda, namesto da ponudi detalno rasvetluvawe na svojata famozna teza, so tolkava "ve{tina" ni objasnuva deka nie Makedoncite ne sme ni{to drugo tuku "najvistinskite B'lgari", bidej}i prvi od site "B'lgari" sme se razbudile od pove}evekovniot son. Se razbira, ova nema da go pravime samo zaradi bugarskata istoriografija i nejzinata la`na teza, tuku zaradi nas samite, oti taa raziduvaj}i se so nau~nata vistina, nema volja da ja obelodeni vistinata za identitetot na t.n. B'lgari! Te{ko e potoa preku vekovna laga da se ka`e: nie ne sme B'lgari, tuku pred s# sme Traki i Makedonci! ]e se ohrabrea da go storat toa, dokolku Trakite bea ostavile pozna~ajno nasledstvo od Makedoncite, ili pak ako nivnata narodna kultura dominira{e vo sega{nata "b'lgarska" kultura. Suzbivaj}i go mitot na t.n. bugar{tina, MANU }e pomogne i na samite "b'lgari" da ja osoznaat {to pobrzo svojata vitinska identi~nost. Da ja osoznaat i da ja nadgraduvaat. Ova bi bilo dobra podloga za iskreno prijatelstvo i plodna sorabotka vo idnina! MANU ni oddaleku ne dala celosen dogovor za makedonskata nacija i entitet, bidej}i tie se povrzani so ovoj mit. Ne uspea vo toa ni za vreme na komunisti~koto ednoumie, nitu pak sega. A kako barem sega, koga MANU ima dozvoleno da se ukine oddelot za etnologija na univerzitetot " Sveti Kiril i Metodij". Kakva odbrana na makedonskata nacija, jazik, entitet, identitet mo`eme da o~ekuvame od nacionalna nau~na institucija {to ima negativen odnos kon specijalnata etnologija. Mo`eme da si pretstavime kakva i kolkava etnolo{ka karta na Makedoncite }e bide izrabotena, dokolku se prifati predlogot na prof. d-r Miodrag Kalendar Haxi Risti}. Isto taka, neobajsnivo e zo{to MANU s# u{te nema sluh za predlogot na prof.d-r Ta{ko Bel~ev, vo Skopje da bide otvoren institutot po venetologija. Nau~nicite na MANU vo toj broj i arheolozite nekako pove}e im se pi{uva i zboruva za vremeto na elenizmot, trakisko, vizantisko vreme i toa na turskoto vladeewe, no nikako za makedonskata epoha! MANU i makedonskata lingvistika ne se sprotivstavija kako {to treba na bugarskite pretenzii i ne dadoa soodveten odgovor vo t.n. jazi~en spor, no veruvam oti ova }e stane sega paraleleno so suzbivaweto na t.n. bugar{tina. Toa nema da bide tolku te{ko, oti dokolku taa navistina postoe{e, soglasno avtenti~koto ime na "Blgarite", }e se se vele{e bugar{tina, a nejzinoto sredi{te }e be{e ne vo Makedonija i delumno vo srednite i zapadnite predeli na Trakite, tuku tokmu vo etni~kite granici na Bulgarite - severoisto~na Bugarija! Ako voop{to ima{e barem tro{ka vistina vo tvrdeweto na bugarskata istoriografija za sozdavaweto na nova bugarska narodnost vo etni~ka smisla na zborot kako priroden spoj pome|u prethodno navedenite komponenti, toga{ sosema prirodno e tokmu ovde da se "najvistinskite B'lgari" so koi bi bila vo pravo da se gordee Bugarija namesto da prisvojuva makedonski istoriski li~nosti. |
|