Vo Veles i denes ne se di{e, a pri~inata najverojatno vi e pove}e od poznata, no da ja imenuvame. Nejzinoto ime e MHK, kombinatot koj ve}e triesetina godini go razoruva na{eto zdravje. Vele{ani ve}e od poodamna ne se normalni lu|e, barem spored nenormalnite uslovi vo koi `iveat. Olovoto, cinkot, kadmiumot, manganot, ~adot, koncentraciite na SO2, od poodamna vo sosema pristojni koncentracii se nao|aat vo telata na vele{ani. Vele{ani s# pomalku se reproduciraat, s# pove}e zaboluvaat od kancerogeni zaboluvawa na di{nite organi, s# poveke umiraat. Eden nau~en trud poka`a duri i prisustvo na te{ki metali vo placentata na vele{kite rodilki. Za babicite na Ginekolo{ko-aku{erskoto oddelenie pri gradskata bolnica vo Veles odamna se praznik retkite denovi koga na svet doa|a zdravo bebe, normalno razvieno so site ekstremiteti i organi na nego.

No, so ogled na vonrednosta na situacijata vo koja se nao|a na{iot grad, nie sme prinudeni na bezumieto da odgovorime (zasega) samo so zakana na bezumie.

Makedonija e dr`ava na socijalno obespraveni gra|ani. Pogolem e brojot na gra|anite koi ne mo`at da go ostvarat pravoto na vrabotuvawe od onie {to se vraboteni. Polovina milion e brojkata na gra|ani koi `iveat vo dlaboka siroma{tija, ne pomal e brojot i na onie koi odvaj gi imaat obezbedeno osnovnite egzistencijalni uslovi za `iveewe, dr`avata se nao|a pred socijalna eksplozija. Skoro i da nema{e denovi od minatata godina, a da nemavme blokirani pati{ta, {trajkuvawa pred Vladata i Parlamentot od strana na vrabotenite od brojni pretprijatija, so cel da ja prinudat Vladata da im gi ispolni dadenite vetuvawa. No, na rabotni~kite egzistencijalni barawa, aktuelnata Vlada najmalku posvetuva vnimanie i ima volja da gi ispolni, nasproti tesnopartiskite biznis-interesi i proviziite na vladinite funkcioneri vo rasproda`bata na dr`avniot imot. Pri sklu~uvaweto na zdelkite vo rasproda`bata na dr`avniot imot ne se vodi smetka za pravata na rabotnicite t.e. dali }e gi dobijat neisplatenite plati, dali }e go zadr`at rabotnoto mesto itn.

Obespravenite rabotnici, ste~ajcite, nevrabotenite, za vlasta ne pretstavuvaat ni{to drugo osven brojka so koja vr{i politi~ka manipulacija vo najrazli~ni formi kako so davawe la`ni vetuvawa i upotrebuvaj}i najrazli~ni formi na zakani i pritisoci.

Site pogore spomenati "mar{evi" na rabotnicite niz pati{tata, `iveeweto na del od niv vo {atori, vo parkot nasproti Parlamentot, zavr{uvaa po pravilo bezuspe{no, zaminuvaj}i doma poni`eni, ostaveni povtorno vo neizvesnost, od povtorno slu{natite vetuvawa od strana na vladinite pretstavnici, no vo odelni slu~ai dobivaa za uteha ednokratna pari~na pomo{.

I krajot na minatata godina pomina so zakani za stapuvawe vo generalen {trajk na dr`avnata administracija, no i vo ovoj slu~aj s# se zavr{i so vetuvawe od strana na Vladata za isplata na godi{niot regres vo natura so dodeluvawe na kanti sirewe i ka{kaval, pri {to Vladata uspea da kupi vreme, a {to ponatamu ostanuva da vidime.

Slobodno mo`e da se podvle~e deka vo godinata {to izmina Vladata predvodena od premierot Georgievski uspea da gi kontrolira rabotni~kite nemiri. Vo prilog & ode{e vojnata vo zemjata od edna strana, isto taka od druga strana be{e slabosta na sindikalnoto organizirawe na rabotnicite, ~ii sindikalni voda~i namesto da se borat za pravata na rabotnicite, vleguvaa vo pazarewa so vlasta vo ostvaruvawe na svoite li~ni interesi.

No, fitilot na socijalnata eksplozija e zapalen, koja neminovno }e se slu~i dokolku ne se prezemat pod itno seriozni merki vo socijalnata sfera. No, pra{awe e kolku e vo mo`nost ovaa Vlada ne{to da stori na ovoj plan. Odnosno, Vladata dosega nema napraveno seriozni obidi za izrabotka na programa za suzbivawe na krajno lo{ata socijalna sostojba vo zemjata, koja bi bila vo sprega so edna nacionalna programa za razvoj.

Sostojbite na pazarot na trudot vo na{ata dr`ava denes mo`eme da gi sporeduvame so onie od nekoi od ju`noamerikanski ili afrikanski dr`avi, kade {to namesto da se po~ituvaat zakonskite propisi, imame eksploatacija na istiot.

Ve}e spomnavme deka pogolemiot broj vraboteni nemaat zemeno plati nekolku meseci nanazad, nemaat isplateno i drugi primawa predvideni so propisite od kolektivnite dogovori. Pove}eto od niv rabotat bez obezbeduvawe na potrebnite uslovi na rabotnoto mesto i sekojdnevno stravuvaat od mo`nosta da se najdat vo grupata na nevraboteni.

No, tie sepak se sre}nicite za onie lica koi rabotat na "crno", koi za svojot trud dobivaat samo odreden pari~en iznos. Nivnoto ~ove~ko dostoinstvo im e odzemeno. Tie se ostaveni na milosta na rabotodavecot. Imavme slu~ai vo Bitola, [tip kade {to vo novoniknatite tekstilni rabotilnici rabotnoto vreme na rabotni~kite da trae i pove}e od 12 ~asa i istite da bidat bukvalno zarobeni vo rabotnite prostorii vo koi rabotat vo krajno mizerni uslovi. ^esto se slu~uva vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i nekoi od niv da se zdobijat so telesni povredi so predizvikuvawe na trajna invalidnost. Toa e samo del od slikata na eksploatacija na trudot vo celata zemja.

Dr`avata ni{to ne prezema da ja sanira vakvata sostojba, tuku na istata gleda kako ventil. Ve}e kako da zaboravivme na postoeweto na trudova inspekcija, i eventualno ako se slu~i da deluva, {to e za volja na vistinata retkost. Rabotodavecot vo toj slu~aj mo`e da zaraboti kazna vo pari~en iznos koj vo negovite biznis-kalkulacii mu se isplati da ja nadmiri nasproti tro{ocite {to treba da gi dava za isplata na site predvideni tro{oci za anga`irawe na rabotnata sila. Ottuka proizleguva potrebata za itno vr{ewe na izmeni na zakonodavstvoto od ovaa sfera.

No, golem e i brojot na doma}instva koi se socijalni slu~ai i `iveat od socijalnata pomo{ {to ja dobivaat od dr`avata, so ~ij iznos ni oddaleku ne se pokrivaat osnovnite tro{oci za normalno `iveewe. Vakvata sostojba neminovno e rezultat na oligarhijata koja e na vlast, koja na narodot mu ja odzema i poslednata nade` da veruva deka }e obezbedi dostojno `iveewe, mladiot ~ovek da formira sre}no semejstvo, da gradi kariera, i toa vo sopstvenata dr`ava.

Oligarhijata se ~uvstvuva bezbedna samo pod paravanot na vlasta i e vo sostojba da odi vo krajnosti vo svoeto vladeewe. Taa saka od gra|anite da napravi poslu{nici, so cel po sekoja cena da se zadr`i na vlast, pa i po cena na vojna vo dr`avata, koja za `al i se slu~i i s# u{te ne & se gleda krajot. No, so vojnata vo koja se najde dr`avata, slikovito ka`ano, vlasta uspeva{e da go podzapre goreweto na fitilot na socijalnata eksplozija, no toj fitil iako mo`ebi tlee, no e pri kraj, {totuku ne ja aktiviral eksplozijata.

I ako na oligarhijata koja e na vlast & ode{e vo prilog voeniot konflikt, ne veruvam deka }e go pre`ivee gnevot na obespravenite i osiroma{eni gra|ani. Izli{ni se ve}e i napadite deka socijalnite nemiri }e bidat proizvod od opozicionata kujna, so cel opozicijata da dojde povtorno na vlast, tuku toa }e bide krik za par~e leb, za dostoinstven `ivot i spas od siroma{tijata vo koja se zadu{uva zemjata.

No dene{nite uzurpatori na vlasta do istata dojdoa na demokratski na~in, so vetena misija za vr{ewe na promeni, koi }e dovedat do pokvaliteten `ivot na gra|aninot. Velam uzurpatori na vlasta, pred s# zatoa {to vlasta mora da se praktikuva demokratski. Vo sekoja demokratska dr`ava kako {to se deklarirame, {to podrazbira koga }e se izgubi legitimitetot treba vedna{ istata da se napu{ti, bez razlika {to legislativno mandatot ne & e iste~en. Ovaa teza ne e voop{to polemi~na vo sekoja demokratska dr`ava, vo koja do vlasta se doa|a po demokratski pat, se vladee vo soglasnost so pravnata dr`ava i na demokratski na~in, kako {to rekov, i na{ata zemja se deklarira. Proizleguva deka vo nikoj slu~aj ne mo`e da se okfalifikuva kako antidemokratski ~in i nasilno prezemawe na vlasta, dokolku dojde do socijalni nemiri i koi rezultiraat so pad na Vladata, odnosno smena na vlasta. Toa e sosema normalna sostojba vo op{testvo vo koe ima demokratska svest i istoto ima sili da gi zadr`i demokratskite pridobivki i istite da gi neguva i unapreduva.

Za idniot opstanok na na{ata dr`ava, za nejziniot sevkupen demokratski i ekonomski razvoj, od golemo zna~ewe i pred s# kako pouka za sekoja idna vlast }e bide ako dojde do simnuvawe na momentalnata ologarhiska vlast vo imeto na podobruvawe na socijalnata polo`ba na gra|anite, bez ogled na cenata koja neminovno pritoa }e treba da se plati. No, istata }e bide vlog vo poprosperitetna idnina na dr`avata. Mo`ebi definitivno taa e cenata koja Makedonija treba da ja plati za da po~ne da funkcionira kako dr`ava so site potrebni ni{ani.

Iako ne sum politi~ki s# u{te ubeden vo nivnata apsolutna ~esnost, otsekoga{ sum bil pove}e naklonet kon socijaldemokratite, otkolku kon lokalnite tepa~i, vodoinstalateri i propadnati advokati, isproducirani vo partiskiot kru`ok DPMNE (a istovremeno smetam deka prefiksot VMRO go izgubija u{te vo dale~nata 1998 godina), ne zatoa {to ima nekoja su{tinska razlika pome|u ednite i drugite, tuku poradi faktot {to liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, otsekoga{ mi bil simpati~en kako politi~ar. Ednostavno mislam deka ~ovekot ima dobra namera i deka za razlika od mnogu {arlatani koi defiliraat na politi~kiot pazar kaj nas, ima i vizija. No, toa ne zna~i deka ~ovekot e bez mani i deka e najpameten. Naprotiv, manite i propustite vo vodeweto na dr`avata si gi plati na izborite '98, pritoa davaj}i mu mo`nost na eden selski itrec od Del~evo da se dograbi do vlasta i da ja praktikuva kako {to ja praktikuva. I normalno bi bilo na idnite izbori DPMNE i nivniot {ampion za strate{ki i marketin{ki planovi, Qub~o Georgievski, da izgubat katastrofalno i da platat za nivniot vikin{ki pohod vo sopstvenata zemja, da n# ima eden odlu~uva~ki faktor vo celata taa situacija, a toa e misleweto na Brane deka e pogolem "prevarant" od "prevarantot". S# mi se ~ini deka na krajot liderot na crvenite rozi }e ispadne povtorno "dunster" vo odnos na golemiot, ama ne skopski maalski, tuku selski igra~, negovoto velemajstorstvo Qub~o Georgievski.

Zatoa, Branko ne bidi povtorno "dunster" igra~ od skopskiot asfalt koj sekoga{ znae so kogo sedi na masata, no i kogo ima otsprotiva na sosednata. Ako velemajstorot Qub~o za kogo celata javnost misle{e deka e za dve klasi polo{ plejmejker od tebe, te namesti za prislu{kuvaweto, za novoto parlamentarno mnozinstvo, za golemata Koalicija, za Ohridskiot dogovor, vpro~em i za predvremenite izbori. [to go spre~uva da napravi "dunster" od tebe i na slednive izbori vo koi ti veruva{ deka }e pobedi SDSM i }e se vrati na vlast. A, }e zaboravev, dokolku izborite bidat namesteni od DPMNE, toga{ ti }e go simne{ so narod.

^ist dunsteraj, Brane, ne ti li~i!

Kako prvo, ne go pobeduva{ bate Qup~e so ovoj "sportski" tim zatoa {to igra~ite ti se slabi. Plus premier~eto od fer-plej znae samo plej- i toa }otek. Kade be bate Brane so onoj luzeron Yingo koj nema ni 500 glasa, a nikoga{ ne ni imal, a i }e mu gi izvadat crnite vre}i, bonovite, privatniot grani~en premin i toa deka so mizernata direktorska plati~ka uspea da go grabne kombinatot "Sileks" i celo Kratovo, i plus da ti go zaka~i Latas kako kontraigra~. I Penov ne ti e kojznae kakov pion so snegot zimava, edinstveno Go{ev }e te vadi levo kon tolku popularniot centar, no {to bi rekol Mile Panika, "tova ne e dovolno, ne stiga". Ne mo`e{ so nekolku tvoi igra~i ti kako plej, Go{ev kako levo krilo i rezervata Yingo da dobie{ finale vo ligata na [ampionite. Mo`e Go{ev e dobar poenter i redok koj ima "bools" da ka`e deka premierot e aramija (uuups se izvinuvam, ~udno, ama vistinito, "bools" vo izjavite vo posledno vreme ima i zaletaniot Stojmenov i negovata Makedonska, ama tie si rabotat za sebe), taka {to edna lastovica ne pravi prolet.Ti trebaat partii, ~itaj, igra~i po terenot, na tribini, na TV, na plo{tad, sekade, ti trebaat Srbi, Romi, Vlasi, Turci, Albanci, levaci i desnaci. Ti treba: Neprijatelot na mojot neprijatel e moj prijatel, ti treba uragan koj }e gi zbri{e vikinzive i }e gi vrati od kaj {to do{le. Tokmu zatoa velemajstorot Qub~o vo momentov te raboti tokmu na toj front. Tolku ja ima rasitneto politi~kata partiska scena, tolku ima proizvedeno nes-sojuz~iwa i partii~iwa pri sebe {to kako proizvod }e go dade slednovo:

Prvo, }e gi iskr{at kutiite vo petnaeset do sedum tamu kade {to gubat i ti ima{ vtor krug, a tamu gubi{ 102,6 posto. Vtoro, ti so luzerot Yingo, {lepaxija Penov i dve - tri sitni boranii ne }e mo`e{ ni pribli`no apsolutno da pobedi{, {to zna~i s# ova {to e rasitneto kako partii }e odnese po eden, dvajca pratenici, odnosno okolu 20 otsto od glasa~koto telo i tie normalno (nemoj da se la`e{) po objavuvaweto na rezultatite nema ni da te poznavaat. Koga sledniot den }e izleze{ i }e go povika{ narodot da izleze i da ja sobori vlasta, istite tie idni pratenici na ovie sega rasitneti partii, dobro iske{irani prethodnata ve~er, eden po eden, strplivo i vo red }e izlezat na malite ekrani i }e re~at: Osven sitnite neregularnosti koi se zanemarlivi, izborite projdoa vo najdobar red. Go povikuvame narodot da ne izleguva na ulicite vo interes na stabilnosta na zemjata, a opozicijata (~itaj SDSM) da go priznae ~esno porazot. I!!!

Storija e finita! Zatoa Brane, ne bidi povtorno dunster?

Velemajstorot e itar, ama ti sepak treba da ima{ vizija podaleku od arogancijata na SDSM!

Bugarite imaat edna ubava, zaka~ena na Parlamentot. Vo prevod:

Obedinuvaweto ja pravi silata.

Neka silata bide so tebe.

Nie dolupotpi{anite, Koalicija na mladinski nevladini zdru`enija, formirana so cel za poaktivno i pogolemo prisustvo i u~estvo na makedonskata mladinska scena na na{ite zdru`enija, isprovocirani od poslednite zbidnuvawa vo vrska so eden segment od op{testvenoto `iveewe vo na{ata zemja, go pi{uvame ova otvoreno pismo koe e nameneto za site koi u~estvuvaat vo ova grdo scenario so {iroko zatvoreni o~i, ne sakaj}i da ja vidat vistinata.

Na{ite zdru`enija rabotat na poleto na mladinskoto promovirawe na idei i zamisli vo Makedonija kako i realizirawe na proekti {to se od interes na podobruvaweto na kvalitetot na `ivotot na mladiot ~ovek vo na{ata zamja. Kako aktivni u~esnici na makedonskata dnevnopoliti~ka scena i kako direktno zasegnati od zbidnuvawata vo nea, nie morame javno da go izrazime na{iot revolt i na{ata zgrozenost od toa {to posledniov period go pravat nekoi mediumski ku}i, nekoi organizacii, pa duri i nevladini zdru`enija koi vo imeto na "patriotizmot" se obiduvaat da go napravat ona {to za nas e najgolemo predavstvo {to eden ~ovek mo`e da go napravi na sopstvenata zemja i na sopstveniot narod. Tie se obiduvaat po sekoja cena da mu dadat rabota na Ha{kiot tribunal, naveduvaj}i go aktuelniot minister za vnatre{ni raboti, gospodinot Qube Bo{kovski za raboti koi i tie kako i celata svetska javnost znaat deka ne gi storil, no so ogled na toa deka nim pove}e im odgovara sprotivnoto, besramno go promoviraat. Ako na makedonskata politi~ka scena ima nekoj koj e posvetla yvezda od ministerot Bo{kovski, sigurni sme deka otrovnite streli na gorespomnatite subjekti so ogled na nivnite predavni~ki pobudi }e bea naso~eni protiv nego.

Vo celata situacija od nastanuvaweto na voenata kriza vo Makedonija edinstveno ministerot Bo{kovski be{e toj koj{to bespo{tedno se stava{e sebe si i svojot `ivot na ista linija na odbranata kako i drugite pripadnici na makedonskite odbranbeni sili na koi ovie gospoda im se nastrvile i kako mr{ojadci sekojdnevno gi glodaat, so pogrdni imiwa gi narekuvaat i navreduvaat. Za niedni pari na svetot, ako toa se pobudite za nivnite predavni~ki ~inovi, za niedna slava na svetot, smetame deka ne se prodava sopstveniot narod, ne se predava negovata borba i ne se zadavaat niski me|upoliti~ki udari. Toa ne e ~esno pred liceto na narodot, pred liceto na istorijata i najmnogu pred liceto na Gospod, koj vo krajna linija na site ni sudi.

Kako pretstavnici na mladinata na Makedonija zgrozeni sme da go gledame ona {to sekojdnevno edna opasna grupacija na lu|e go pravi i se obiduva so prst da & brcka vo o~i na Evropa za da & doka`e ne{to vo {to samo tie veruvaat. Ako nekoj treba da odi i da odgovara pred nekakov sud, toa se tie, i toa za predavstvo, {to se obiduvaat da mu go napravat na sopstveniot narod i na sopstvenata zemja. A, ako nekoj treba da odi vo Hag, toga{ }e odime site, nie mladite }e stoime pozadi ministerot Bo{kovski i }e odgovarame za mladosta kako {to toj }e odgovara za hrabrosta i patriotizmot, za{to toa e edinstvenoto za {to mo`eme da bideme obvineti. Ne davame onie lu|e bez ni malku doblest, {to `iveat vo Makedonija da go rastrgnat i ona malku vo {to imame da se krstime, ne im go prepu{tame i ne im go davame ministerot Bo{kovski. Naprotiv, kako del od mladinskoto dvi`ewe vo Makedonija, javno se priklu~uvame vo kampawata "Ne davame ni peda makedonska zemja" i nie bi dodale "Ne go davame ministerot Bo{kovski" i stoime zad toa so celata svoja mladost, so svojata hrabrost i so celata svoja ~istota na mladi lu|e.

Nieden me|unaroden pritisok, niedna vnatre{na presija i niedna druga pri~ina ne mo`e da n# razubedi deka ministerot Bo{kovski ne{to pogre{il i deka nekoj treba da mu sudi za ne{to. Narodot na koj toj mu slu`i i za koj toj raboti ja imaat taa mo`nost da sudat za rabotata na svoite pretstavnici i tie se edinstvenite sudii i edinstveniot sud koj nie go priznavame. Sudot na narodot koj{to go poddr`uva ministerot Bo{kovski e toj koj }e ja dade presudata i ocenata na negovata rabota i nema da dozvoli nitu eden predavnik i platenik vo Makedonija u{te edna{ po kojznae koj pat vo istorijata da napravi nacionalno predavstvo, za{to ovoj pat i nie kako i ostatokot od narodot toa nema da go dozvolime.