ARHEOLOGIJA

Materijalni dokazi od srednovekovieto vo knigata na Stev~e Todorovski

BITOLA - GRAD SO SREDNOVEKOVNA ISTORIJA I TRADICIJA

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Vo "Arheolo{ki naodi od sreden vek vo arealot na Bitola" se pomesteni istra`uvawata na istoriskite priliki na Bitola i Pelagonija vo sredniot vek i karakteristikite na lokaciite niz gradot.
  • Vo knigata avtorot Todorovski govori za srebreni i bakarni moneti. Srebrenite moneti imaat svoi imiwa, vo zavisnost od zemjata od koja poteknuvaat.

"Arheolo{ki naodi od sreden vek vo arealot na Bitola" od avtorot Stev~e Todorovski e novoto izdanie na "Makedonska civilizacija". Vo nego avtorot sozdava slika za materijalnite dokazi od srednovekovieto vo istra`uvaniot prostor, kako del od istorijata na Makedonija. Vo predgovorot na knigata, Todorovski potencira deka sosednite gradovi na Bitola - Prilep, Ohrid, pa i Resen imaat zna~ajna povrzanost so srednovekovieto i ogromniot broj materijalni dokazi. Toj uspeva negovata teza da ja potkrepi so materijali sobrani za Bitola i okolinata. So ova }e se popravi gre{kata koja niz minatoto se provlekuva{e deka "lokalitetot Herakleja Linkestis zavr{uva so VI vek od na{ata era".

Na ova mesto se otkrieni moneti od Mavrikij i Tiberij, datirani od 583/4 godina

Kerami~ki predmeti najdeni na severniot odbranben pojas vo Herakleja

Plo~ata na Jovan Vladislav

Vo knigata se pomesteni istra`uvawata na istoriskite priliki na Bitola i Pelagonija vo sredniot vek, karakteristikite na lokaciite niz gradot so srednovekovni naodi kako {to se "Isak xamija - [eherezada", "Starski dom", "Stara bolnica", "Badembalari", "Golem plo{tad" (Saat kula), "Sungur - ~au{ xamija" (Eski, Solak, Stara xamija), "@itni pazar", "Crkveni maala" i drugi, a se prezentirani i istra`uvawa na nekropolite, sakralnite objekti, pronajdenite podvi`ni naodi i soznanija povrzani so toponimijata i predanijata povrzani so istra`uvaniot prostor.

HERAKLEJA LINKESTIS

Ovaa kniga, vsu{nost, e magisterski trud odobren od mentorot na Stev~e Todorovski, g-|a Elica Maneva, profesor na Filozofskiot fakultet, na Institutot za istorija na umetnost so arheologija, vo Skopje.

Istoriski podatoci za srednovekovna Bitola postoeja napi{ani od svedocite na vremeto, koi u~estvuvale vo istoriskite zbidnuvawa, veli Todorovski. Eden od niv e Jovan Skilica koj `iveel vo X i XI vek, za koj nekoi smetaat deka bil li~en sekretar na Vasilie II. Najprvo treba{e da se pronajde srednovekovniot grad Bitola, da se potvrdi arheolo{ki (da se najdat materijalni dokazi, keramiki, nakit, pari, grobovi i dr.).

Heraklejskiot pe~at na Mihail Saronit od XI vek

Prsteni od arealot na Bitola

Seto toa sozdade edna slika koja za prv pat dade pretstava deka Herakleja Linkestis e srednovekovniot grad Bitola, koj ima kontinuitet na `iveewe od III vek p.n.e., pa s# do XIV vek. Dosega ne bea vaka kompletirano objaveni i objasneti arheolo{kite naodi od sredniot vek. Gi sobrav, gi obrabotiv i nau~no gi reprezentirav. So toa doka`av deka Herakleja

Linkestis ne zavr{uva vo VI vek i so toa Bitola }e vleze vo arheolo{kata srednovekovna karta.

Materijal sobirav ~etiri ipol godini. Za toa bev vo Sofija, vo bibliotekata na Univerzitetot "Sv. Kliment Ohridski", vo Arheolo{kiot nacionalen muzej, se sretnav so nivni srednovekovni nau~nici, od koi trojca akademici, gi vidov site srednovekovni materijali koi se od na{ata teritorija i ja pregledav celokupnata literatura koja e povrzana so srednovekovna Bitola. Mojot sleden studiski prestoj be{e vo Belgrad, kade {to rabotev vo bibliotekata na Srpskata akademija i vo bibliotekata na Filozofskiot fakultet - seminar za arheologija. Isto i tamu se sretnav so najpoznatite mediavisti koi rabotele, iskopuvale vo Herakleja Linkestis od 1950 do 1980 godina. Vo knigata se zboruva za ubikacija na srednovekovna Bitola, za mestata i lokalitetite koi se povrzani so sredniot vek (period od VI do XIV vek), za carot Samoil i negovite dvajca naslednici: Gavril Radomir i Jovan Vladislav, za plemeto na Brsjacite kako dr`avotvoren narod, za istoriskite nastani koi se povrzani so Normanite i Krstonoscite, za toa deka Bitola bil grad koj izleguval na ezero, kako dene{en Ohrid, za bogomilite i ereticite i uni{tuvaweto na nivniot kastel (tvrdina), koj od mnogu drugi u~eni bil lociran na pogre{no mesto. A so toa i osporuvan orginalniot dokument.

Moneti od Herakleja Linkestis

Na krajot, knigata zavr{uva so zazemaweto na srednovekovna Bitola od strana na turskata Imperija i ~etirimese~niot otpor daden od strana na naselenieto pri odbranata na gradot. Ovoj grad, poradi otporot, se povrzuva so site onie svetski golemi gradovi koi davaa silen otpor na turskata Imperija, kako {to be{e Viena, na primer.

Mestoto kade denes se nao|a Bitola vo minatoto bilo mestoto kade {to

se nao|ale manastirite. Turcite dene{niot grad go izgradile na nivno

mesto i zatoa go krstile Manastiri, dodava Todorovski. Srednovekovniot grad go uni{tile po sistem nare~en "erlem bera ber" {to zna~i "od koren", gnevni poradi ~etirimese~niot otpor {to gradot im go daval. Niz gradot postojat mnogu lokacii. Pod sekoja xamija bila crkva. Istra`uvani se mestata: Sungur ~au{ xamija, Isak xamija ili [eherezada i drugi za koi postoi detalen prikaz na kartata prilo`ena vo knigata. Jas li~no ne sum u~estvuval vo nivno iskopuvawe. Prete`no se slu~ajni naodi, na pr. pri kopawe na kanalizacija, temeli, pri trasirawe na pat i sli~no. Seto toa e pronajdeno pred jas da stanam arheolog.

NAODI

Zborot areal ozna~uva okolina, okolija, ograni~en prostor. Knigata ja obrabotuva arheologijata na srednovekovna Bitola so nejzinata bliska okolina. Opfateni se i pretpostavkite na drugi kolegi i nivniot materijal so naodite od srednovekovniot period, kako dopolnenie na tezata na avtorot na ovaa kniga.

Arheolo{kite naodi se od sreden vek - pari, nakit (gerdani, obetki, prsteni...), yvon~iwa i predmeti {to se koristele za pogreben ritual (kerami~ki srednovekovni sadovi). Na po~etokot na kniga Todorovski go spomnuva najzagado~niot predizvik - plo~ata na Jovan Vladislav.

Spomenatata plo~a na Jovan Vladislav e isklesana vo mermeren kamen, so staroslovensko pismo vo koe toj ka`uva deka ja obnovil tvrdinata na gradot Bitola koja bila za spasenie, pojasnuva Todorovski. Objasnuvam zo{to go upotrebuva ovoj termin za narodot koj `iveel vo Bitola, deka nema vrska so nacionalnata pripadnost, tuku so politi~kata i deka toa e politi~ko ime, so koe saka da stane sovladar na vizantiskiot car ili pretendent za carskata vizantiska kruna.

Srednovekovnite moneti se izrabotuvale od zlato, srebro i bakar. Jas ne prika`uvam zlatni. Vo mojata kniga zboruvam za srebreni i bakarni moneti. Srebrenite moneti imaat svoi imiwa, vo zavisnost od zemjata od koja poteknuvaat. Venecijanskite se vikaat gro{evi, ramni se i lieni. Srpskite - dinar, Vizantiskite - foles. Vo niv ima razni tipovi na bugarski imitacii, latinski imitacii i dr. Na niv se prika`ani samite carevi, vladateli vo stilizirana forma so signituri. Na nekoi se prika`ani Bogorodica i Gospod Isus Hristos, a na nekoi ~itame i pisma. Primer, folosot na Vasilie II (976 - 1025) koj se nao|a vo zbirkata na Muzejot vo Bitola. Bakarnite moneti od XII i XIII vek gi vikame trahei. Tie se vo varijanti: A, B, C... Seto toa e podobro objasneto vo knigata. Od simbolikata se sretnuva krst, zvezda ili globus. Sekako, treba da se spomne i pe~atot na Mihail Saronit magister i duks na zapad, pronajden kako slu~aen naod vo lozjeto na Vele Pajkarot vo blizina na Herakleja Linkestis. Deneska se nao|a vo kolekcijata na umetnikot Marjan Malbasik vo Bitola. Na reversot se ~ita natpis vo 6 linii posveteno na Mihail Saronit koj go zadu{il vostanieto na \orgi Vojteh 1072 godina.

Knigata izobiluva so ilustracii, crte`i, sliki, koi davaat kompletnost na istorijata i arheologijata vo srednovekovna Bitola. Ovoj trud e recenziran od trojca nau~nici i toa: d-r Elica Maneva, d-r Vera Bitrakova - Grozdanova i d-r Ivan Mikul~i}, a izdadena e od Makedonska civilizacija.