"NI[TO ZA SEBE, SE ZA TATKOVINATA"

Ovie nekolku re~enici davaat jasna slika za poslednite momenti od `ivotot i tragi~nata smrt na Pere To{ev - eden od osnovopolo`nicite na Makedonskata revolucionerna organizacija, dolgi godini ~len na Centralniot komitet, ranobuden revolucioner i demokrat, idealist, me~tatel, nadaren organizator, no istovremeno i premnogu ~esen, skromen i sovesen. Ne slu~ajno, vo ne tolku obemnata literatura za nego, toj e okarakteriziran so sintagmata - "Sovest na revolucionerna Makedonija".

...za formiraweto na Pereviot svetogled ima negovoto dru`ewe vo Plovdiv so nekolku ruski emigranti. Pod nivno vlijanie, toj ja prou~uva i sledi progresivnata ruska literatura.

Se dru`i i so progresivni makedonski studenti vo Sofija, okolu kru`okot na mladata makedonska kni`evna dru`ina i nejzinoto spisanie "Loza", i s# pove}e kaj nego se zacvrstuva uverenosta deka site svoi sili treba da mu gi posveti na sopstveniot narod i na rodnata zemja. Perevoto itneresirawe za organizirano rabotewe vo Makedonija protiv turskata vlast zapo~nuva da se manifestira u{te vo po~etokot na poslednata decenija od minatiot vek. Za ovaa rana projava na Pere, \or~e Petrov vo svoite spomeni ni soop{tuva deka dobil pismo od Pere od Solun, vo koe go kani da se sostanat i da po~nat da rabotat na organizirawe za osloboduvawe na Makedonija. No, \or~e, zadlabo~en vo svoite nau~ni ispituvawa na skopskiot teren, mu pra}a negativen odgovor.

Za dejnosta vo Prilep, za prvite ~ekori vo politi~kata aktivnost na Pere To{ev, Ilija Ivanov, sou~itel vo prilepskata gimnazija, vo svoite spomeni, me|u drugoto ima zapi{ano:

"Pere mi ja ostavi na raspolagawe celata svoja biblioteka doma i jas bev vo neretki kontakti so nego. So ~ista sovest se ispoveduvam deka toj ne edna{ mi zboruva{e kako e dojdeno vremeto da se raboti za slobodata na Makedonija i deka so taa zada~a treba da se anga`ira mladoto u~itelstvo. Pere saka{e u~itelot da apostolstvuva nadvor od ~etirite yidi{ta na u~ili{teto i da go podgotvuva narodot za samostoen sloboden `ivot".

Do fanatizam predaden na osloboditelnoto delo, Pere To{ev projavuva mnogustrana aktivnost i vo vreme na negovoto u~itelstvuvawe vo Prilep, Skopje i Bitola. Osobeno bogata i plodotvorna revolucionerna dejnost Pere To{ev razviva vo Solun, vo periodot od 1896 do 1901 godina, kako ~len na Centralniot komitet, a vo svojstvo na nastavnik i u~ili{ten inspektor vo solunskata gimnazija.

Vo Solun, Pere doa|a vo sudir so nastojuvawata na Dame na Kongresot da se vostanovat edinstveni barawa so pe~atot na Centralniot komitet za site okruzi na Organizacijata. Pere To{ev se sprotivstvuva na ovaa administrativna centralizacija i istapuva so barawe da se dozvoli site okruzi da imaat svoi pe~ati posebno. Ovaa prva projava protiv centralizatorskite tendencii na Dame, Pere }e ja poka`uva i ponatamu i ne samo kon Gruev, tuku i kon drugi, so {to u{te rano }e se istakne kako revolucioner - demokrat. Krupen e negoviot pridones i vo realizacijata na idejata za sozdavawe na prvata organizatorska ~eta vo bitolskiot okrug, vo letoto 1897 godina, pod rakovodstvo na stariot i proslaven vojvoda, Ordan Piperkata.

...{to be{e odr`an po povod golemata solunska afera pretstavuva tema na literaturna obrabotka na pove}e avtori, kaj koi likot na Pere To{ev e dosta objektivno prika`an. Na krajot od sudskiot proces, pove}eto zatvorenici, me|u koi i Pere To{ev, bea osudeni na 101 godina zatvor. Po soop{tuvaweto na presudata, Pere so silen glas izvikuva: "Stote godini za vas turski porobuva~i, a samo ednata za nas. Ovoj svet e kako skala, edni sleguvaat, drugi se ka~uvaat. Kolku i da e nekoj golem, po nego ostanuva samo eden kamenov znak".

Otporot na Pere To{ev protiv osmanliskiot porobuva~ i nemu su{testvenite: idealizmot, sovesnosta, bestra{nosta i gotovnosta da se `rtvuva za narodnoto delo, ona {to sekoga{ strogo i to~no go podrazbira{e vo omilenata deviza: "Ni{to za sebe, s# za tatkovinata", se izrazuva{e i vo zborovite: "Slobodata i bez nas }e izgree, zatoa {to ja saka malo i golemo, kako {to se prisakuvaat vodata i lebot".

Nesoglasuvaj}i se so privrzanicite za vostanie vo 1903 godina na sovetuvaweto vo Sofija, me|u koi i so dov~era{nite drugari od Podrum Kale, Hristo Tatar~ev i Hristo Matov, Pere se dr`i rezervirano. Pod izgovor deka e nov i dojden od zatvor, deka ne e dobro osvetlen za vistinskata polo`ba vo Sofija i vnatre vo Makedonija, a so intimna misla protiv donesenoto re{enie za krevawe vostanie, Pere povtorno nelegalno se vra}a vo Makedonija. Za `al, koga Pere pristignuva vo Prilep, Smilevskiot kongres ve}e be{e zavr{en, a solunskoto re{enie za krevawe vostanie, od po~etokot na januari istata 1903 godina, i pokraj odredeni nesoglasuvawa, be{e prifateno. Na kongresot Pere vo otsustvo be{e izbran za ~len na Glavniot {tab na bitolskiot revolucioneren okrug.

Na taa funkcija, obikoluvaj}i gi selata vo Demirhisarsko i Resensko, neposredno pred vostanieto, Pere doa|a do soznanie za nedovolnata podgotovenost na masite i za slabata ekipiranost so vojni~ki osposoben rakovoden kadar. Zatoa, ne sakaj}i da ja snosi golemata odgovornost so onie {to ja inicirale ilindeskata epopeja, Pere To{ev po sporot {to go ima{e so Dame Gruev vo [tabot, se povlekuva vo Prilepsko. No, i tamu situacijata ne b{e mnogu rozova. Nepodgotvenosta na prilepskata okolija so oru`je i voeni kadri u{te pove}e }e ja zacvrsti nedoverbata na Pere vo sre}niot ishod na vostanieto.

Vo Prilepsko, toj se dvi`i so ~etata na okoliskiot vojvoda Petre Acev, i vo selo Oreovec }e ja primi direktivata od [tabot za krevawe vostanie na Ilinden. Svesen za pretstojnata tragedija, Pere re{enieto }e go komentira so svojata poslovi~na ironi~nost. No, i pokraj toa, toj so pu{ka v raka zema u~estvo vo vooru`enite akcii na prilepskata ~eta. Toa go pravi za da ne go povredi edinstvoto na akciite nalo`eni od momentalnata situacija i odlukata na Glavniot {tab na bitolskiot okrug, i {to ne saka vo ovoj sudbonosen nastan da se deli od svojot narod komu {to celiot `ivot mu go be{e posvetil.

Sfa}aj}i ja Organizacijata kako ne{to {to treba da se menuva i dograduva, Pere To{ev vedna{ po vostanieto se zalaga za nejzina pogolema demokratizacija i decentralizacija. Toa evidentno }e dojde do izraz na poznatiot Prilepski podvi`en okoliski kongres, odr`an vo maj 1904 godina.

Pri~ina za smrtta na Pere To{ev e predavstvoto od strana na vrhovistite - probugarskata struja vo makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe. Toa go potvrduvaat pove}e negovi sovremenici i poznanici. Po re{enieto za vra}awe vo Makedonija, Pere si obezbeduva paso{ na tu|o ime i go vizira vo turskata diplomatska slu`ba vo Sofija.

Podli ubijci gi prekinaa dnite na eden `ivot bezzavetno predaden na svojot narod. @ivot golem i po svoite ideali i po svojata nezemna skromnost, a smrtta na Pere To{ev e opeana i vo narodnata pesna "Prokleti da se katili".