MASOVNO SUDEWE I GONEWE NA MAKEDONCITE

Vo pohodot protiv Makedoncite be{e vklu~eno i (ne)pravoto. Vedna{ po zazemaweto na vlasta, gr~kata desnica go donese zakonot KZ 4124/45 za krivi~no gonewe na sorabotnicite na okupatorot, {to be{e i me|unarodna obvrska. Zakonot ne gi gone{e sorabotnicite na okupatorot, bidej}i tie bea vklu~eni vo dr`avniot aparat, vo armijata i vo teroristi~kite bandi. KZ 4124/45, vsu{nost, edinstveno be{e primenet protiv Makedoncite, iskoristuvaj}i go slu~ajot, odnosno zemaj}i go kako povod vooru`uvaweto od strana na okupatorot na eden del Makedonci, takanare~enite "komiti". Me|utoa, krivi~no ne bea goneti samo "komitite", tuku site Makedonci, duri i u~esnicite na dvi`eweto na otporot. Pove}eto od "komitite" mnogu brzo gi napu{tija kontra~etni~kite redovi i se vklu~ija vo dvi`eweto na otporot. Tie bea najdobrite borci i stare{ini na DAG.

Vo po~etokot na maj 1945 godina po~na masovno sudsko gonewe na Makedoncite obvineti za u~estvo i sorabotka so "komitaxiite". Samo vo Kostursko bea izdadeni 4.500 i vo Lerinsko 3.000 nalozi za apsewe na Makedonci. Isto se slu~uva{e i vo drugite kraevi na egejskiot del na Makedonija.

Organite na KPG objavija pove}e informacii, napisi i sl. vo vrska so masovnoto sudewe, gonewe na Makedoncite.

Organot na Oblasniot komitet na KPG za egejskiot del na Makedonija "Laiki foni" od 12-24 april 1946 godina so svojata statija pod naslov "Masoven progon na Makedoncite - borcite na nacionalniot otpor se obvinuvaat za avtonomisti", pokraj drugoto, pi{uva: "No, i pokraj crekaweto na reakcijata, istoriskite fakti za stavot na Slavomakedoncite vo periodot na okupacijata sosema se poinakvi.

Vo ogromnoto mnozinstvo Slavomakedoncite ne samo {to ne go pre~ekaa okupatorot so blagonaklonost, tuku reagiraa mnogustrano protiv negovata politika.

Prvite `rtvi vo Zapadna Makedonija pri okupacijata od Italijancite bea Makedonci. Makedoncite vo mnozinstvo se najdoa me|u prvite vo redovite na EAM-ELAS. Od 3.500 partizani vo Kostursko, 1.500 bea Makedonci... 6.000 Makedonci slu`ea vo regularniot i 20.000 vo rezervniot ELAS". U~estvoto na Makedoncite vo antifa{isti~kata vojna e za {est procenti pogolemo od gr~koto.

Tito vo tekot na Vtorata svetska vojna uporno se zalaga{e za zadr`uvawe na predvoenite granici so cel da se so~uva Versajska Jugoslavija. Vo duhot na takvata politika ne go odobruva{e obedinuvaweto na narodno-osloboditelnoto dvi`ewe na vardarskiot so egejskiot del na Makedonija kako uslov za obedinuvawe na Makedonija. Akcijata na edna pogolema grupa Makedonci borci i aktivisti od Kostursko i Lerinsko vo maj 1944 godina da se otcepat od ELAS i se vklu~at vo NOVM ja okvalifikuva kako ekstremna i {tetna i otcepnicite bezuslovno im gi vrati na Grcite. Se otka`a od formiraweto na Balkanski {tab na NOV na Balkanot, proletta 1943 godina preku koj za prv pat vo tekot na Vtorata svetska vojna be{e pokrenato pra{aweto na obedinuvawe na Makedonija. Vakvata politika na Tito be{e uslovena i od politikata na golemite sili za nepromena na predvoenite granici, od interes na Velika Britanija za Grcija i od politikata, strategijata i taktikata na KPG po osnovnite pra{awa na revolucijata i po makedonskoto kako sostaven del na istata.

Esenta 1944 godina, osobeno po pobedata na komunistite vo Bugarija, visoki rakovoditeli na KPJ go pokrenaa pra{aweto na obedinuvaweto na Makedonija. Makedonskite bataljoni po direktiva na G[ na NOV na Makedonija vo oktomvri 1944 godina se otcepija od ELAS i preminaa vo vardarskiot del na Makedonija kade se vklu~ija vo redovite na vardarskite partizani. Pogornite akcii od strana na KPG bea protolkuvani kako plan na Jugoslovenite za osvojuvaweto na egejskiot del na Makedonija na {to ostro reagiraa.

Me|utoa, Tito ima{e poinakov stav po pra{aweto na obedinuvaweto na Makedonija. Na sredbata {to e odr`ana so delegacijata na KPG predvodena od Sterios Anastasijadis na 15 noemvri 1944 godina vo Belgrad izjavi deka Jugoslavija nemala i nitu ima pretenzii vrz egejskiot del na Makedonija, deka egejskite Makedonci svoite prava }e gi ostvarat vo zaedni~ka borba so gr~kiot narod. Sli~en stav Tito iznese na sednicata na PB na CK na KPJ {to se odr`a istiot den na koj informira{e za odr`anite sredbi so gr~kata i bugarskata partiska delegacija.

Na intervencijata na {efot na britanskata misija vo Belgrad, Maklean, na 9 dekemvri 1944 godina vo vrska so formiraweto na Prvata egejska udarna brigada,Tito izjavi deka brigadata nema da ja pomine gr~ko-jugoslovenskata granica, deka Jugoslavija nema pretenzii vrz egejskiiot del na Makedonija i t.n.

Vo vremeto koga Tito gi dava{e gornite izjavi, vo Grcija se vodea borbi me|u ELAS i angliskite intervencionisti~ki sili. Makedoncite od egejskiot del na Makedonija po prefrluvaweto na makedonskite partizanski edinici i osnovniot politi~ki aktiv vo Vardarskiot del na Makedonija vo oktomvri 1944 godina bea izlo`eni na teror, politi~ki i drug pritisok {to rezultira{e so manifestirawe na izvesna dezorientacija kaj niv. Za osuetuvawe na gornata opasnost, makedonski aktivisti samoinicijativno vo Kostursko i Lerinsko prezedoa aktivnosti za obnova na organizacijata SNOF, a vo Vodensko veteranot na Makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe vo toa podra~je, Vangel Ajanovski - O~e, na 20 januari 1945 godina ja formira TOMO (Tajna osloboditelna makedonska organizacija). SNOF i TOMO uspe{no se sprotivstavija na pritisokot na KPG i pravilno gi orientiraa Makedoncite vo novosozdadenata situacija vo Grcija i zada~ite {to proizleguvaa od istata.

Dodeka vo tekot na vojnata Tito go zastapuva{e stavot deka Makedoncite od egejskiot del na Makedonija }e gi ostvarat svoite aspiracii vo ramkite na gr~kata dr`ava, po dogovorot vo Varkiza od 12 fevruari 1945 godina zabele`uvame radikalna promena na stavot. Vo prvata dekada na april 1945 godina na dopisnikot na "Wujork tajms" vo Moskva mu izjavi deka dokolku egejskite Makedonci izjavat `elba da se obedinat so vardarskite Makedonci, Jugoslavija }e ja po~ituva ovaa nivna `elba.

Nekolku dena potoa na 23 april 1945 godina vo Skopje po inicijativa i rakovodstvoto na KPJ-KPM vo Skopje e formirana organizacijata NOF (Narodno-osloboditelen front) na Makedoncite od Egejska Makedonija. Ednovremeno vo sostav na NOF bea formirani `enskata organizacija AF@ i mladinskata organizacija NOMS. Vsu{nost, stanuva zbor za pro{iruvawe na dejnosta na istoimenite organizacii od vardarskiot vo egejskiot del na Makedonija. Na ~elo na NOF be{e postaveno pet~leno rakovodstvo. ^lenovite na glavnoto rakovodstvo i re~isi najgolemiot del na aktivistite na NOF i na drugite makedonskite politi~ki organizacii i voeni formacii bea regrutirani od demobiliziranite borci i stare{ini na Prvata egejska udarna brigada i od redovite na egejskite Makedonci koi kako politi~ki begalci prestojuvaa vo Jugoslavija.

Rabotata na NOF ja rakovodele instruktori na CK na KPM. Prv instruktor be{e Slovenecot Miha Marinko, potoa Nikola Min~ev, Dimitar Dimitrievski - Pekar i drugi.

Pokraj navedenite makedonski masovni politi~ki organizacii bea formirani i organizacii na KPM i SKOJ. Programskite celi i zada~i na NOF, na egejskoto rakovodstvo mu gi soop{ti Cvetko Uzunovski - Abas, organizaciski sekretar na CK na KPG i minister za vnatre{ni raboti na NR Makedonija. Abas, me|u drugoto, rekol deka Jugoslavija stana centar na revolucijata na Balkanot, deka makedonskoto pra{awe stana jugoslovensko pra{awe, poradi {to KPJ vo Egejska Makedonija formira partiski organizacii i politi~kite masovni organizcii NOV, NOMS i AF@. Zada~a na tie organizacii e da mu dadat jugoslovenska orientacija na makedonskiot narod. Makedonskiot narod od Egej }e go najde svoeto celosno vospostavuvawe samo vo ramkite na Federativna Narodna Republika Jugoslavija, a toa zna~i Egejska Makedonija da se priklu~i kon Jugoslavija.

Vo duhot na pogornite celi koi na makedonskoto rakovodstvo im bea soop{teni kako direktiva, NOF vo svoi proglasi, letoci i sl. deklarira{e deka se bori za pravoto na samoopredeluvawe i obedinuvawe na Makedoncite od Egejska Makedonija. Za realizacija na gornite programski celi i zada~i, NOF pokraj politi~ka primeni i vooru`ena forma na borba za {to formira partizanski vooru`eni grupi koi vo tekot na maj 1945 godina zapo~naa vooru`ena aktivnost.

NOF mnogu brzo se omasovi i izrasna vo edna kompaktna organizacija so organizaciona postavenost, kadrovski ekipirana, so svoj pe~at i sl. Toa se dol`i na procesot na zacvrstuvaweto na makedonskata nacionalna svest i vlijanieto {to go izvr{i i go vr{e{e vrz egejskite Makedonci - sozdavaweto na Republika Makedonija. Imeno, vo izrazita sprotivnost na ova {to se slu~uva{e vo egejskiot del na Makedonija, drugiot del na makedonskiot narod vo Vardarska Makedonija so svoite borbi dobi polna sloboda i sozdade svoe nacionalno dr`avno ogni{te i so optimizam ja grade{e svojata idnina i svojata nacionalna kultura.