DETSKI BROENKI OD ISTO^NIOT DEL NA R. MAKEDONIJA

Ovie nekolku pesni - broenki so odvratna sodr`ina gi staviv zaedno, iako poteknuvaat od razli~ni kraevi na isto~niot del na R. Makedonija. Vo nivnata perverzna sodr`ina, sepak, mo`ebi ima nekoj vid ironi~en humor, bidej}i deteto na koe }e se padne posledniot zbor ("ti!"), se raduva oti izleglo od krugot, t.e. nema da ostane posledno za da gi brka ostanatite, no vo o~ite na preostanatite, toa e i deteto {to go dobiva ona {to mu go nudi odvratnata sodr`ina na pesnata. Taka doa|a do sme{na sostojba, deteto koe preku pesnata ja dobilo taa odvratna sodr`ina, da se raduva poradi nea, a vsu{nost radosta e poradi izleguvaweto od krugot. Ovie pesni - broenki se bez melodija.

48.

Sli~na sodr`ina so predizvikuvawe na sme{na sostojba t.e. deteto namesto da se luti, da se raduva, imame i vo slednata pesna - broenka:

I ovde, koga na deteto mu se ka`e deka e kow, toa, namesto da se luti, se raduva poradi toa {to go napu{ta krugot, t.e. obredot vikawe, {to kaj ostanatite predizvikuva smea. Nekade, namesto kow, se upotrebuva zborot slon so koj isto taka rimata e za~uvana.

49.

I ovaa pesni~ka nema melodija. Potsme{livata sostojba vo koja e staven eden Tur~in, ne naveduva na vremeto vo koe taa e nastanata. Vo strumi~koto selo Dabile, na krajot od pesnata, se dodava: ...na dve-tri par~iwa. Revoltot kon turskoto ropstvo na{ol svoe mesto i vo detskiot folklor. Vo pesni~kata e spomnata i kapinata, koja e mnogu rasprostraneta po ridovite i planinite na Makedonija. Me|utoa, vo Berovo postoi varijanta na ovaa pesni~ka vo koja Tur~inot e zamenet so {tur~e. Berovskata varijanta se razlikuva od ostanatite i po krajot na pesni~kata, pa taka taa vo celost glasi:

50.

Podrasti~en primer za revolt kon turskoto ropstvo imame vo edna pesni~ka od Strumica, koja glasi:

Vtoriot i ~etvrtiot stih denes, nemaat nikakvo zna~ewe, t.e. zborovite kotori i karata ne zna~at ni{to vo makedonskiot literaturen jazik. Me|utoa, mo`no e ovie zborovi (i sli~ni na niv) porano da imale nekoja smisla, koja, so tekot na vremeto se izgubila poradi izmenata na edna ili dve bukvi vo nego, t.e. zborot, blagodarenie na taa izmena, da stanal deformiran, pa kako takov, ostanal do denes bez zna~ewe. Poradi usniot karakter na prenesuvawe i zadr`uvawe na ovie folklorni tvorbi, vakvata pretpostavka e sosema vozmo`na i poradi nea ponekoga{ mo`ebi doa|a do pokrupni izmeni i vo samata sodr`ina na tvorbata, od nejziniot nastanok, pa s# do dene{nata forma.

51.

Ovaa pesni~ka nema melodija. Vo {tipskite sela Quboten, Dragoevo i Gora~ino na krajot od pesni~kata se dodavaat stihovite:

Ovie dodadeni stihovi nemaat vrska so glavniot del na pesni~kata i o~igledno, kojznae od koi pri~ini, se dodadeni vo ponovo vreme tokmu poradi spomnuvaweto na avtobusot. I glavnite stihovi mo`ebi se nastanati od ne tolku odamna, a indicija za ovaa pretpostavka e spomnuvaweto na bombata, koja padnala od neboto. Vo Vtorata svetska vojna [tip bil bombardiran od strana na Germancite, pa se postavuva pra{aweto dali ova bombardirawe go iniciralo narodniot tvorec da ja sozdade ovaa pesni~ka so neobi~na sodr`ina.

52.

Ovaa pesna - broenka e poznata vo strumi~kiot kraj. Ne mi e poznato zna~eweto na zborot ~iko i mo`ebi namesto ovoj zbor, porano stoel nekoj pojasen, t.e. so odredeno zna~ewe, koj, so tekot na vremeto i usnoto prenesuvawe na ovaa pesni~ka, bil zamenet ili modificiran vo ovoj bezna~aen zbor.

53.

Petelot, kako poznato doma{no `ivotno, se sre}ava i vo slednata pesna:

I ovde imame nelogi~no redewe na stihovi so cel da se za~uva (sozdade) rimata. Pesnata - broenka e bez melodija i e poznata glavno vo {tipskiot kraj.

54.

Prviot stih o~igledno e prezemen od crkovnite obredi, no ponatamu tekstot se razviva vo obid za humor duri i so mo`ni elementi na erotizam. Pesnata e bez melodija i e poznata vo vini~kiot kraj.

55.

Ovaa humoristi~na pesna e poznata vo pove}e mesta na isto~niot del od R. Makedonija. Melodijata se pee po broeweto od eden do 12 i e ista so melodijata na pesnata broj 41 od ova poglavie. I ovde imame povtorno postavuvawe na popot vo potsme{liva sostojba za {to prethodno pi{uvavme. Vo svetinikolskoto selo Mustafino na krajot od pesnata se dodavaat stihovite:

56.

Ovaa pesna - broenka e bez melodija i poznata e vo nekoi isto~ni {tipski sela. Nejzinata navidum surova sodr`ina, sepak e samo plod na detskata bezopasna imaginacija. Vpro~em, decata voop{to ne se vinovni za vakvite sodr`ini vo detskiot folklor, bidej}i golem del od negovite sodr`ini e samo kopija od svetot na vozrasnite.

57.

Pri ovaa pesni~ka, deteto vo koe }e se padne posledniot zbor, ka`uva edna dr`ava i broeweto peodol`uva na toj na~in {to sekoe dete se dopira vo sklad so po edna bukva od imeto na ka`anata dr`ava. Ona dete vo koe }e se padne poslednata bukva od dr`avata, izleguva od krugot. Potoa broeweto (vikaweto) po~nuva odnovo, s# dodeka od krugot ne ostanat edno ili dve deca koi vo zavisnost od igrata go po~nuvaat brkaweto na ostanatite. Pesnata nema melodija i e poznata vo [tip, Ko~ani, Vinica i Makedonska Kamenica so selata. Nekade, namesto izmisleniot zbor boko, se stava zborot kabo (golemoto kabo), koj isto taka denes nema nikakvo zna~ewe.

58.

Ova e mnogu interesna pesna vo obredot vikawe. Deteto vo koe se padne posledniot zbor treba da ka`e edna boja {to vo momentov ja ima na negovite ali{ta. Otkako ja ka`e, na primer, crvenata boja, vikaweto, t.e. broeweto prodol`uva so slednite zborovi:

Ako sega posledniot zbor se padne vo drugo dete, toa, ako ja ima na sebe crvenata boja, radosno go napu{ta vikaweto. Ako, pak, ja nema, prvoto dete koe ja ka`alo crvenata boja, go napu{ta krugot. Taka, vo ovaa pesna - broenka, najmnogu uspeh imaat decata koi na sebe, t.e. na svoite ali{ta imaat poneobi~ni i ponesekojdnevni boi. Pesnata e poznata vo pove}e mesta na isto~niot del na R. Makedonija.

59.

Ovaa kratka pesna-broenka e poznata vo pove}e mesta na isto~niot del na R. Makedonija. Vakvite kratki pesni-broenki se upotrebuvaat obi~no koga decata brzaat {to pobrgu da ja zapo~nat igrata, pa na ovoj na~in go skratuvaat vremeto na obredot vikawe. Vo {tipskite sela Quboten, Leskovica i Puh~e na krajot od pesnata se dodava i stihot:

Zborovite enci i menci denes ne zna~at ni{to i se staveni samo vo funkcija na rimata. Interesna, prodol`ena, varijanta na ovaa pesna imame vo berovskoto selo Vladimirovo. Ovaa varijanta vo celost glasi:

Ovde mesto na{lo spomnuvaweto na poznatoto semejstvo Levenski od toa selo isklu~ivo poradi faktot {to prezimeto na toa semejstvo se vklopuva vo rimata na ovaa pesna. Pesnata e bez melodija.

60.

Osven vikaweto so broewe i pesni, postoi i drug vid na vikawe, koj se praktikuva za igrite vo koi se potrebni dve ekipi. Se izbiraat dve deca koi se narekuvaat carevi. Preostanatite deca odat dve po dve na strana i me|usebno si ka`uvaat po edno izmisleno ime, pa taka doa|aat do edniot car. Ovoj izbira edno od imiwata i deteto {to go nosi toa ime odi vo ekipata na toj car. Potoa na red e drugiot car, kaj kogo doa|aat slednite dve deca i taka se pravi s# dodeka ne se oformat obete ekipi.

*

Na krajot da zaklu~ime deka detskite obredi igraat zna~ajna uloga vo psiholo{kiot i sociolo{kiot razvoj na deteto. Preku niv deteto gi steknuva prvite poimi za po~ituvawe na redot, pravdata, kaznata i taka natamu, a seto toa e filuvano so plodovite na bujnata detska imaginacija.