TITANIK

O~ekuvate deka ne{to drugo }e se slu~uva? S# e videno i isprobano od na{ite intelektualni umovi. Se prika`uvaat kako lideri koi vodele seriozna dr`ava, ramnopraven subjekt so zemjite vo regionot i po{iroko, a vo instituciite vo koi rabotat ne mo`at nitu eden zakon da donesat bez amin i dozvola od evropskite i amerikanskite politi~ki avanturisti. Sekojdnevno po~naa da odat na ~asovi po disciplinirawe kaj Batler, Te{eira, Holms i preostanatite za da ne propu{tat i da ne zaboravat ne{to od ona {to minatata godina im go vetija na Perdju i Leotar. Pa za kakva seriozna dr`ava stanuva zbor, ako seto ova {to denes se raboti odi preku glavite na onie od Brisel i Va{ington i preku racete na marionetite vo sobraniskite zdanija i kabineti.

Stepenot na kolonizacija na Makedonija i stavawe pod kapata na zemji-protektorati ja dostigna maksimalnata negativna to~ka od na{eto dvanaesetgodi{no bitisuvawe kako nezavisna i samostojna dr`ava. Instituciite ni se samo na hartija, imame samo formalen pretsedatel, premier, ministri i sobraniski spiker koi ne rabotat so sopstveni glavi i stavovi, tuku naprotiv so strategijata na zapadnite demokratii. Zo{to go dozvolivme toa? Zo{to od zemja koja be{e primer za stabilnosta na Balkanot, koja pretstavuva{e model za ~ovekovi prava se dovedovme vo situacija da ni nametnuvaat zakoni za novi ~ovekovi prava, nebare do v~era sme gi prekr{uvale i sme gi diskriminirale nacionalnite malcinstva.

Pred petnaesetina godini, u{te koga toga{na Socijalisti~ka Republika Makedonija be{e vo sostavot na jugoslovenskata federacija zapadnite diplomati so simpatii gledaa na razvojot i sostojbata na ~ovekovite prava vo Jugoslavija, a paralelno so toa i Makedonija kako multietni~ka dr`ava. Toga{na Evropa saka{e da se obedini, me~tae{e da bide ona {to be{e Jugoslavija, kontinent bez granici, vo nas gleda{e kako na prototip, urnek kako da se uredat odnosite me|u razli~nite etni~ki zaednici.

[to se slu~i so nas? Zo{to istite tie koi ni zaviduvaa na so`itelstvata denes n# predupreduvaat, potcenuvaat i omalova`uvaat, ni gi menuvaat zakonite i Ustavot kako cenite na pazar {to se menuvaat. Vinata le`i i vo pregolemata sila koja ja poseduvaat, pa ne mo`eme da vozvratime na takviot hegemonizam, no i vo doma{nite zalutani li~nosti vo politikata koi vo potraga za dobar `ivot, slava i materijal za memoari, se re{ile na vakov na~in da zaigraat na politi~kata arena vo zemjata. Umot i razumot otsustvuva od re~isi sekoja pora na op{testvoto. Ako do minatata godina n# narekuvaa banana-dr`ava po avanturata so tajvanskite pari, iako nitu banani ne dobivme, sega mo`e da n# nare~at dr`ava-titanik koja tone vo okeanot na sramot, nema{tijata i pa|a na dnoto bez mo`nost vo momentov da se najde nekoj spasitel so ~amec i da odvede barem nekolkumina od prosjacite na sigurno, na suvo. Toneme gubej}i gi ekonomskite pridobivki i kapaciteti steknati vo tekot na celi pet decenii nanazad, razdavame kako na grobi{ta koga zadu{nica slavime za pokoj na mrtvite. Utre }e ostaneme bez nitu eden na{ gigant i kapacitet koj ja otslikuva samobitnosta i samostojnosta na edna zemja.

Proda`bata na najgolemite makedonski ekonomski dostignuvawa e nesfatliva vo ekonomskata oblast od pri~ina {to nivnata proda`ba e relevantna samo vo uslovi na bankrot i raspa|awe na subjektot. V red bi bilo prodavaweto na onie pretprijatija koi se zagubari, koi ne mo`at da pre`iveat bez stranski investitor, koi propadnale poradi "uspe{nite" direktori, no rasproda`bata na t.n. zlatni koko{ki koi rabotat rentabilno i koi pretstavuvaat nacionalno bogatstvo e nesfatlivo.

Elektrostopanstvoto se nudi za okolu edna milijarda evra, iako realnata vrednost e okolu ~etiri milijardi. Prostata matematika govori deka ponuduva~ot, onoj koj prodava namerno }e ja nabie cenata na svojot proizvod za da mo`e posle dogovorot so kupuva~ot da ja dobie realnata vrednost. Ottuka, narodot bi mo`el i da se soglasi okolu predlogot za proda`ba na Elektrostopanstvoto, no toga{ koga Fetai i negovata kompanija }e re~at deka go prodavaat za pet milijardi evra za da mo`at utre od investitorot da dobijat ~etiri. Ova {to sega se pravi jasno govori deka ESM go prodavaat kako pretprijatie - zagubar koe ja izgubilo svojata vrednost i se prodava kolku da ne ostane neprodadeno.

Ist e slu~ajot i so FAS 11 Oktomvri za kogo se soglasuvaat da zemat okolu {est milioni evra {to e deset procenti od nominalnata vrednost na pretprijatieto. Zo{to se pravi seto ova? Ima li u{te prostor za manipulacii, provizii i aramilak? Zarem ne se pla{at deka utre gi ~eka sudot na narodot koj }e se osveti za site zlodela koi mu se naneseni sive ovie minati godini? Rasturenosta na makedonskoto tkivo e dovedeno vo taa faza vo koja te{ko deka ne{to mo`e da se spasi.

Dodeka narodot kuka i pla~e, scenaristite i dramaturzite na makedonskata idnina cutat i bleskaat od nasmevki i luksuzni prestilki i kostimi, u`ivaat na operski ve~eri, gostuvaat na raznorazni sve~eni ru~eci kaj visoki gosti, a nadvor po ulicite pcovki i paroli, molbi za par~e nasu{en leb, istovremeno kletvi i solzi za podobra idnina. Se ~udam duri i kako opstoivme ovie deset godini so vakov na~in na vodewe dr`ava, so vakvi pritisoci, enormno osiroma{uvawe, vojna, obidi za delegitimirawe od strana na sosedite i mnogu drugi negativnosti. Tvrd e ovoj narod, so malku pominuva, trpi, go boli, a ne ka`uva. No, granicite se ve}e preminati, glasot mora da se ~ue, barem da se pu{ti piskot od ustite na stradnite i da vidat deka ne{to boli, deka ne{to ne e kako {to treba.

Vaka kako {to e ve}e ne odi, ne biva, ne se trga pove}e. Da pogledneme {to ni se slu~uva na site nam dva miliona kolku {to n# ima, kade n# vodat i kade utre }e bideme. Mnoguvekovnata borba za raznebituvawe na makedonskata dr`ava i makedonskiot narod od strana na na{ite sosedi po~na da se realizira sega mnogu polesno otkolku za vreme na turskoto.

Grcite ekonomski n# kupija na sekoj mo`en na~in, sozdadoa monopol kade {to samo tie znaat kolku i kako profitiraat, nie na sekoi deset dena }e doplatuvame po denar dva pove}e za nivnata nafta koja preku OKTA ni ja dostavuvaat.

Bugarite ne prestanaa preku nivnite prodol`eni makedonski ma{i da vr{at deideologizacija na makedonskiot narod, obiduvaj}i se da go pretopat vo Bugari, proturkuvaat nekakvi istoriski u~ebnici vo koi bugarskite fa{isti koi kolea i besea po Makedonijava }e se opi{uvaat i izu~uvaat kako osloboditeli so celosna soglasnost na negovata ekselencija Novkovski.

Od Zapadot bandite na Ahmeti ne trgnale po ekonomija, ne trgnale po u~ebnici, tuku po teritorii za da pridonese so svojata ume{nost vo rasturaweto na najtolerantnata republika na Balkanot. Volcite od trite strani se sobrani, povtorno, na istiot na~in kako na po~etokot na minatoto stoletie, no sega na eden poprefinet i pociviliziran na~in. Se {irat kako rak vo na{ite beli drobovi, a doma{nite strukturi gledaat, premol~uvaat i dozvoluvaat.

Makedonija e s# pomalku makedonska vo sekoj pogled. Udarite za minimizirawe i nokautirawe na vakvite oblici na na{eto razgraduvawe ne mo`eme i ne smeeme da im gi ostavime samo na zdravite politi~ki sili. Celoto gra|anstvo bez isklu~ok aktivno treba da u~estvuva vo tie procesi. Kako i na koj na~in samoto treba da odlu~i za da ne bide docna. Sudbinata na Titanik s# u{te mo`eme da ja izbegneme. Samo ako znaeme.