KOJ GI NEGIRA DREVNITE KORENI NA MAKEDONSKATA NACIJA?

Nema da navleguvam vo "stru~nosta" na Jovanovski da go analizira nau~niot trud na spomenative doma{ni i stranski geneti~ari, no ne mo`am, a da ne reagiram na nekoi od podatocite {to gi naveduva vo prodol`enie na negovoto pisanie.

Jovanovski pi{uva: "...za anti~kite Makedonci, da re~eme Peoncite, se tvrdi deka bile ne{to epten razli~no od Helenite, iako ima materijalni dokazi deka epigrafskite spomenici gi ispi{uvale na elinski idiom, stavale elinski li~ni imiwa, se poklonuvale na elinski bogovi, upotrebuvale elinski moneti."

Ne znam dali Jovanovski znae deka za etno-kulturnite razliki pome|u anti~kite Makedonci i Helenite, ne pi{uval koj bilo, tuku pi{uvale tokmu anti~kite istori~ari i avtori, me|u koi: Herodot, Tukidid, Demosten, Plutarh, Kvintij Kurtij Ruf, Josif Flavij, Arijan, Isokrat, Trazimah i drugi. Najgolemiot del od niv i li~no se dru`ele so anti~kite Makedonci i zatoa nivnite svedo{tva za razlikite pome|u Makedoncite i Helenite ne mo`at da se dovedat pod somnenie i istite imaat ogromna te`ina. Mo`ebi najdeciden od site bil Arijan koj jasno zapi{al deka pome|u Makedoncite i Grcite postoelo (citat): "rasno rivalstvo", dodeka latinskiot istori~ar Kvintij Kurtij Ruf zapi{al deka Makedoncite i Grcite me|usebno komunicirale preku preveduva~i.

[to se odnesuva do epigrafskite spomenici, }e ka`eme deka e to~no oti vo izvesen period od svojot razvitok, vo tie vremiwa, malubrojnite toga{ni pismeni anti~ki Makedonci, go koristele toga{niot gr~ki literaturen jazik, no toj jazik go koristele i Trakijcite, Ilirite, delumno Evreite, pa duri i Rimjanite. Dali toa zna~i deka site tie bile "Grci"? Ili, dali dene{nite Nigerijci se Angli~ani samo zatoa {to pi{uvaat (pa duri i zboruvaat) na angliski? Ponatamu, re~isi nema epigrafski spomenik vo Makedonija, koj e pi{uvan na starogr~ki jazik, a vo koj nema brojni i krupni gramati~ki gre{ki, {to e u{te eden dokaz deka ovoj jazik im bil tu| na Makedoncite. Fakt e i deka na celata teritorija na Makedonija ne e pronajden nitu eden gr~ki natpis od 5 vek pred Hrista, t.e. od vremeto pred delumnoto prifa}awe na helenskata kultura vo Makedonija. Jovanovski gi spomenuva i "elinskite li~ni imiwa" koi gi koristele anti~kite Makedonci kako somne` deka tie ne bile razli~ni od Helenite. Kako prvo, treba da se pravi razlika pome|u terminite "helenski" i "elinski", a kako vtoro, vo vrska so logikata koja ovde ja upotrebil, o~ekuvam sledniot pat Jovanovski za samiot sebe da se posomneva deka mo`ebi delumno e od "evrejsko poteklo", zaradi osnovata na negovoto prezime. Isto kako {to i Helenite pozajmuvale li~ni imiwa od preostanatite narodi (Hetite, Pelazgite, Brigite i drugi), toa go pravele i anti~kite Makedonci. No, postojat i anti~ko-makedonski imiwa koi gi nemalo kaj Helenite. [to se odnesuva do tvrdeweto na Jovanovski deka anti~kite Makedonci im se poklonuvale na "elinskite bogovi"(!?) javno go povikuvam da poso~i koi se tie "elinski bogovi" na koi Makedoncite im se poklonuvale? Fakt e deka nad 80 otsto od delata na t.n. "gr~ka mitologija" bile napi{ani od avtori koi ne se Grci ili ~ie etni~ko poteklo ne e utvrdeno, za koi so sigurnost se znae deka ne poteknuvale od toga{nite gr~ki teritorii ({to argumentirano mo`e da se sogleda od istra`uvawata na svetski poznatiot poznava~ na ovaa mitologija Karlos Parada). Fakt e i deka ovie mitolo{ki likovi (bogovi i sli~no) imale poteklo od razni kulturi, za {to mo`am da ponudam brojni podatoci.

Posebna navreda za makedonskata nacija Jovanovski upatuva koga pi{uva deka nie sme bile "mlada nacija". So ova toj gi navreduva site na{i predci koi se zalagale za makedonskata zasebnost u{te od antikata, pa do pobliskata istorija. Vakvite pisanija se ve}e videna rabota od arsenalot na negatorite na na{ata nacija i na nivnite doma{ni platenici (vo stilot deka: "makedonskata nacija postoi, no taa e od 1945" ili taa "postoi, no poteknuva od Stalinovo vreme" i sli~ni gluposti).

Delovi od spomenatiov tekst na Jovanovski na momenti deluvaat i tragikomi~no. Od edna strana, toj go kritikuva stavot deka Makedoncite se eden od najstarite narodi vo Evropa, pri {to pi{uva deka Makedoncite se "Slavjani", no od druga strana, Jovanovski ne znae deka duri i vo oficijalna makedonska istoriografija Slovenite se priznati kako eden od najstarite evropski narodi. Kako dokaz mu prepora~uvam da yirne vo u~ebnikot po istorija za {esto oddelenie (avtori: d-r Branko Panov, Andon \or~evski i Miroslav Bo{kovi}, Skopje, 2001) kade jasno e poso~ena istoriskata vistina deka predci na Slovenite bile Venetite (anti~ki narod, spomnati u{te od Homer kako sojuznici na Troja, a podocna i od Herodot kako `iteli na Balkanot z.m.), kako i deka Slovenite (citat od u~ebnikot): "pripa|ale vo redot na najstarite `iteli na Evropa".

Prakti~no ispa|a deka Jovanovski se somneva vo nau~nite istra`uvawa na stru~waci vo oblasta na genetikata (iako ne e geneti~ar), ponatamu se somneva i vo pi{uvawata na anti~kite istori~ari koi pi{uvaat za razlikite pome|u Makedoncite i Helenite (iako o~igledno ima slabi poznavawa vo vrska so ovoj period), a se somneva i vo stavot na makedonskata oficijalna istoriografija deka Makedoncite (duri i da se "Sloveni" - a da ne zboruvame za ogromniot krvno-kulturen prilog na anti~kite Makedonci vo dene{nata makedonska nacija, za {to isto taka sum podgotven da ponudam golem broj dokazi) se eden od najstarite narodi vo Evropa (iako ne e istori~ar). Ja pra{uvam redakcijata na spisanieto "Forum": kakva e fajdata od objavuvaweto na vakvi tekstovi?

Na krajot Jovanovski se "~udi" zo{to po~ituvaniot {panski geneti~ar Antonio Arijanz Vilena ne mu odgovoril na pra{awata {to mu gi ispratil(!?). No, pra{awata {to gi izmislil Jovanovski nemaat nikakva vrska so strukata na gospodin Vilena. Toa ne se pra{awa od oblasta na genetikata i zatoa {panskiot nau~nik so polno pravo ne mu odgovoril.

Fakt e i deka reakcijata na Jovanovski sinhronizirano se poklopi so gr~kite reakcii protiv ova istra`uvawe, za~ineti so nivnoto izliteno negirawe na makedonskata nacija. Dali e vo pra{awe "slu~ajnost", neka procenat samite ~itateli.

Voop{to, mnozina na{i avtori s# u{te robuvaat na frustracijata od tipot: "[to }e rekol svetot na ova?" (nebare nau~nikot Vilena ne e od "ovoj svet"). Ovaa frustracija e za psiho-sociolo{ka analiza i istata verojatno gi vle~e svoite koreni vo ostatocite od ropskiot mentalitet nastanat kako rezultat na vekovnoto ropstvo na na{iot narod (koga za se trebalo da se pra{a i da se slu{a "onoj odozgora"). Redno e da sfatime deka svetot ne mo`e nam da ni ka`uva koi sme i {to sme, tuku obratno - nie treba toa da mu go ka`eme na svetot, sekako vrz osnova na argumenti. Taka bilo so site nacii koi gi sozdavale ili obnovuvale svoite dr`avi, a svetot (porano ili podocna) }e gi prifati argumentite.

Na krajot, vo vrska so istra`uvawata na {panskite i na makedonskite geneti~ari, }e ka`eme deka tie vo celost se poklopuvaat so nekoi istoriski fakti koi s# u{te kaj nas se smetaat za tabu-tema (sekako zaradi subjektivni pri~ini). Na primer, fakt e deka starite Sloveni (spored opisot na nivniot sovremenik Prokopie) prete`no bile visoki i razvieni lu|e i site do eden bile rusokosi. Prokopie tvrdi deka nitu eden od niv nemal poinakva boja na kosata osven rusata. I slepec }e vidi deka ogromnoto mnozinstvo od dene{nive Makedonci ne odgovaraat na antropolo{kiot opis na starite Sloveni. Ednostavno, ne e mo`no na{ite predci site do eden da bile rusokosi, visoki i razvieni, a mnozinstvoto dene{ni Makedonci da se crnomuresti lu|e glavno so sreden (pa i nizok) rast. Zamislete si, na primer, nekoj [ve|anec koj denes }e napi{e deka predcite na [ve|anite (poznatite Vikinzi) site do eden bile "niski i crnomuresti lu|e". Sme{no e i da se pomisli takvo ne{to, no tokmu toa go imame vo na{ata istoriografija. Preku tvrdeweto deka sme "~isti Sloveni", na{ite istori~ari apsurdno tvrdat deka sme poinakvi od na{ite (navodni) krvni predci (!?). Ne znam dali postoi drug vakov tragikomi~en slu~aj vo svetot. Ponatamu, mnozina na{i istori~ari uporno gi prepovtoruvaat nekolkute izvadoci od deloto na Prokopie vo koi e opi{ano doseluvaweto na Slovenite vo Makedonija. Tie ova go zemaat kako eden od glavnite dokazi deka dene{nite Makedonci se "~isti Sloveni so poteklo od zad Karpatite". No, zo{to ovie na{i istori~ari krijat od javnosta deka vizantiskiot car Justinijan Vtori (kraj na 7 i po~etok na 8 vek) izvr{il masovno iseluvawe na Sloveni od Makedonija, za {to svedo~i carigradskiot patrijarh Nikifor (806-815)? Spored podatocite {to gi dava patrijarhot Nikifor mo`e da se presmeta deka od Makedonija vo Azija bile iseleni pove}e desetici (a mo`ebi i stotici) iljadi Sloveni. So ova zna~itelno se namalil slovenskiot etno-kulturen udel vo dene{nata makedonska nacija. Ponatamu, dokolku na{ata pratatkovina se nao|ala "zad Karpatite", zo{to toga{ vo makedonskiot folklor, t.e. vo istoriskoto pametewe na na{iot narod ne postoi nitu edna narodna tvorba (ili kakov bilo drug vid na artikulacija) vo koja e opi{an na{iot navoden "`ivot zad Karpatite" (nekoj zatkarpatski toponim, hidronim i sl.)? Duri i etnonimot "Sloveni" odvaj dali go ima vo nekoja makedonska narodna umotvorba, a taka e i so nekolkute poznati staroslovenski imiwa (Hacon, Prebond, Akamir i drugi - od site niv nema ni traga vo dene{niot po{irok makedonski onomastikon). Pa kakvi "zatkarpatski Sloveni" sme nie, koga nitu li~ime antropolo{ki na niv, nitu imame kakvo bilo istorisko se}avawe za na{iot "zatkarpatski `ivot", nitu pak toj etnonim e spomnat vo na{ite umotvorbi (osven mo`ebi vo 2-3 slu~ai na pesni koi o~igledno se od "ponov" datum)?

Nasproti toa, treba da se znae deka vo dene{niot makedonski folklor postojat ogromen broj motivi (likovi, prikazni, obredi, obi~ai i sl.) nasledeni od anti~kite Makedonci, a taka e i so onomastikata i so materijalnata kultura. Golem broj Makedonci od 19 i 20 vek (nasproti `estokiot pritisok od stranskite anti-makedonski propagandi) sebesi se deklarirale kako direktni potomci na slavite anti~ki Makedonci, a svedo{tva za ovaa pojava ima i kaj stranskite patepisci koi prestojuvale vo Makedonija. Tokmu na poleto na istra`uvaweto na na{ite etno-kulturni vrski so kultnite anti~ki Makedonci na{ata istoriografija treba da ja naso~i svojata ostrica. No, i toa odi te{ko. Ne mo`e nekoj istori~ar koj cel `ivot (nekriti~ki) pi{uval i prepi{uval deka nie sme "zatkarpatski Sloveni", naedna{ da se otka`e od seto toa i da se svrti protiv samiot sebe. Zatoa takvite istori~ari ponekoga{ histeri~no reagiraat duri i na samite artefakti, koi oponiraat na nivnite teorii. Nim prakti~no ne im e gri`a za vistinata, tuku za sopstvenoto dosega{no pi{uvawe. Me|utoa, ohrabruva~ki dejstvuva faktot {to mnozina duri i od postarite generacii makedonski istori~ari javno priznaa deka dene{nata makedonska nacija ima zna~itelno etno-kulturno nasledstvo od anti~kite Makedonci, a taka e i so MPC vo ~ij Ustav jasno e zapi{ano deka dene{nite Makedonci se potomci na anti~kite.

Sosema odgovara na vistinata i tvrdeweto na nau~nicite spored koe Makedoncite imaat sli~ni geni so Kritjanite. Poznato e deka vo antikata i na Krit i vo Makedonija `iveel drevniot narod Pelazgi, za koi nekoi istori~ari denes smetaat deka se tvorci na Mikenskata kultura. Istovremeno Pelazgite go dale svojot prilog i vo anti~ko-makedonskiot narod. Herodot gi opi{uva neprijatelstvata pome|u Pelazgite i Grcite, a vo vrska so jazikot na Pelazgite (koi `iveele vo makedonskata oblast Krestonija) pi{uva deka bil nerazbirliv za Grcite.