LAKOMITE PROFESORI I PREPREDENIOT MINISTER

Vo vtoriot upisen rok kandidatite }e se prijavuvaat na 2 i 3 septemvri, }e polagaat na 11 i 13 septemvri, a }e se zapi{uvaat na 19 i 20 septemvri. Onie fakulteti koi }e imaat i treta {ansa, prijavuvaweto na kandidatite }e go vr{at na 23 septemvri, polagaweto na istite na 24 i 25, a zapi{uvaweto na primenite kandidati }e se vr{i na 30 septemvri godinava.

Site drugi uslovi za upis na novite bruco{i ostanuvaat isto kako lani, so "zanemarlivi" izmeni vo finansiraweto vo t.n. ''dr`avna kvota" koja od godinava ne go zaslu`uva toj epitet, bidej}i taa spored sega{niot Konkurs }e se deli me|u dr`avata i roditelite. Imeno, i pokraj mnogubrojnite peticii i sobiraweto potpisi od strana na Unijata na sredno{kolcite, skopskiot Univerzitet ovaa u~ebna godina re{i da ja upotrebi ili zloupotrebi svojata avtonomnost i da vovede kofinansirawe i vo dr`avnata kvota, taka {to sega ovie idni bruco{i }e pla}aat nadomest za kofinansirawe na studiite vo iznos od 100-200 evra, vo denarska protivrednost, na dve rati i toa pri zapi{uvaweto na zimskiot i na letniot semestar. Ovoj tro{ok studentite }e go podnesuvaat vo tekot na celokupnoto studirawe.

Na fakultetite kako redovni studenti se zapi{uvaat i kandidati koi gi ispolnuvaat uslovite za zapi{uvawe, a poradi ograni~enite kvoti ne mo`at da vlezat vo kategorijata studenti finansirani od dr`avata. Brojot na studentite so kofinansirawe e ograni~en vo zavisnost od materijalnite, prostornite, tehni~ko-tenolo{kite, kadrovskite i drugi uslovi za izveduvawe na nastavno-obrazovniot proces, a cenata e razli~na. Za fakultetite od prirodno-matemati~kite, medicinskite nauki, Fakultetot za veterinarna medicina, Fakultetot za fizi~ka kultura i na umetnostite, cenata e 700 evra vo denarska protivrednost, a za fakultetite od tehni~kite, biotehni~kite i op{tesvenite nauki, denarska protivrednost od 400 evra.

Godinava skopskiot Univerzitet go iskoristi iskustvoto na bitolskiot Univerzitet, koj od minatata godina vovede nov sistem, site primeni kanditi da se zapi{uvaat so nadomest za kofinansirawe na studiite vo iznos od 500 germanski marki (250 evra) vo denarska protivrednost, za sekoja godina oddelno vo tekot na celokupnoto studirawe. Razlikata e vo toa {to skopjanite si ja zadr`aa i eksluzivnata kofinansira~ka kvota.

Zatoa ne treba da n# ~udi faktot ako na pove}eto katedri, barem na Filozofskiot fakultet, se zabele`i pogolema brojka novozapi{ani studenti od minatogodi{nata, bez pritoa da se vodi smetka za realnata pobaruva~ka na ovie kadri na pazarot na trudot.

[okot na roditelite na idnite studenti od lakomosta na skopskite profesori delumno be{e ubla`en od nekoi izmeni i dopolnuvawa na zakonite za osnovno i za sredno obrazovanie. Vo idnina site sredno{kolci koi sakaat da se zapi{at na fakultet }e polagaat nacionalna matura. Toa }e bide obvrska po zavr{uvawe na poslednata godina vo srednoto obrazovanie, a celta e da se dobie kompletna slika za realnite znaewa na sredno{kolcite pred zapi{uvawe na fakultetite vo zemjava.

Na toj na~in Programata za me|unarodna matura se izedna~uva so programite za gimnazisko obrazovanie, koja do neodamna be{e eksperimentalna. Programata za polagawe matura e dokument {to go predlaga Biroto za razvoj na obrazovanieto, a za novinite vo Zakonot soglasnost dava ministerot koj gi donesuva programite za polagawe zavr{en ispit, matura i me|unarodna matura.

Novkovski, minister - ekspert za reformi na {teta na studentite i u~enicite

Za da se nadmine ovoj rascep me|u srednoto i visokoto obrazovanie, predlogot na ministerot Novkovski e da se vovede standardizirana nacionalna matura koja }e bide balans me|u dosega{nite maturski i priemni ispiti.

Vo paket so nacionalnata matura, ministerot kone~no uspea da go protne i amandmanot za fakultativna poseta na veronauka, objasnuvaj}i pritoa deka ovoj amandman e preporaka na Obedinetite nacii i deka ovozmo`uva fakultativno versko obrazovanie na site deca vo tekot na redovnoto obrazovanie. [to se odnesuva do pra{aweto na verskiot fundamentalizam, Novkovski go isklu~uva celosno, bidej}i so na{iot Ustav i so ovoj Zakon se zabranuva versko organizirawe i dejstvuvawe vo u~ili{tata.

Kako i da e, problemot ne e vo verata, tuku vo toa {to verskata pouka kako izboren predmet se voveduva mnogu rano, u{te vo prvo oddelenie. Decata na taa vozrast ne se vo mo`nost samostojno da donesuvaat odluki vo izborot na predmetite koi gi izu~uvaat i toa vrz niv vo najmala raka }e dejstvuva zbunuva~ki. Na ova pra{awe, po{irokata javnost razli~no reagira, site zasegnati od svoj aspekt. Sepak, toa e zadocneto, bidej}i ministerot pred da go vovede ovoj amandman, treba{e mnogu seriozno da go ispita javnoto mislewe preku anketa na u~enicite i nivnite roditeli, zatoa {to vo slu~ajov najva`en e nivniot stav.

Po s# izgleda, re{enieto za voveduvawe na religijata vo osnovnite u~ili{ta }e go razgleduvaat sudiite vo Ustavniot sud. Voveduvaweto na veronauka mo`e da se napravi vo dve varijanti - kako samostoen predmet ili pak vo ramkite na ve}e postoe~kite predmeti. Ustavno problemati~na e i nezadol`itelnosta na veronaukata, bidej}i nejzinoto vnesuvawe vo u~ili{tata kako dr`avna institucija vr{i spojuvawe so zadol`itelnosta na osnovnoto obrazovanie. Dokolku se potsetime na reakcijata na Ustavniot sud koga ministerot so pismo ovozmo`i blagoslov na u~ebnata godina, toga{ mo`eme da o~ekuvame deka i ovoj poedine~en akt }e bide proglasen za neustaven i deka }e bide ukinat. Barem neka po~ekaat li~nosta da bide vo situacija da mo`e da izbira, a ne da se nametnuva ne{to u{te vo prvo oddelenie.

[to se odnesuva do pretstojnite upisi vo srednite u~ili{ta, idnite sredno{kolci }e imaat pove}e mo`nosti za gimnazisko obrazovanie. Poradi zgolemeniot interes, godinava vo Grade`noto sredno u~ili{te "Zdravko Cvetkovski" vo Skopje }e se otvorat gimnaziski paralelki. Vo zemjodelskata struka se voveduva nov obrazoven profil i toa tehni~ar za hortikultura vo "Bra}a Miladinovci" vo Dra~evo, "Kuzman [apkarev" - Bitola i vo "Mo{a Pijade" vo Tetovo.

Zapi{uvaweto na idnite sredno{kolci }e se odviva vo dva upisni roka, vo juni i avgust. Junskiot upisen rok }e sodr`i dve prijavuvawa i dve zapi{uvawa na u~enicite. Prvoto }e se organizira na 20 i 21 juni so rezultati na 24 juni. Onamu kade {to }e se dobijat ist broj poeni, kvalifikaciskoto ocenuvawe }e se vr{i na 28 juni.

Vtoroto prijavuvawe i zapi{uvawe vo junskiot rok }e se vr{i na 1 i 2 juli

Slednite {ansi za upis na nezapi{anite u~enici se vo avgust (na 21 i 22) i vo septemvri vo u~ili{tata kade {to }e ima slobodni mesta.

Izborot na idnite sredno{kolci se 90 sredni u~ili{ta vo dr`avava, od koi ~etiri se za deca so posebni potrebi. Slobodni mesta ima za 28.084 u~enici. Vo gimnaziskoto obrazovanie se planira da se zapi{at 9.928 u~enici, a vo stru~noto 18.156. Od vkupniot broj paralelki (826), na albanski jazik se 148, a na turski 10.