Deklaracijata za suzbivawe na {vercot so cigari, {to ministrite za finansii na zemjite od regionov ja potpi{aa vo petokot vo Pri{tina, makedonskite eksperti ja komentiraat kako bezna~ajna i nelogi~na.

Klu~nata preporaka zad koja zastanaa pretstavnicite na Srbija, Crna Gora, Kosovo, Albanija, Bosna, Romanija, Hrvatska i Makedonija e harmonizacija na akciznite stapki.

Iako ne e precizirano vo Deklaracijata, upatenite velat deka spored diskusiite vo Pri{tina preporakite podrazbiraat usoglasuvawe na poniski akcizni stapki {to bi se pla}ale za cigarite.

Potrebata od namaluvawe na akciznite stapki bila objasneta kako najefikasen na~in za borba protiv {vercot i trend koj bil prifaten vo Evropskata unija.

Pomacite vo Pirinska Makedonija se islamizirani Makedonci. Vo mati~nite knigi do 1961 godina novorodenite deca, spored `elbata na roditelite, gi zapi{uvale deka se od tatko Makedonec i majka Makedonka. Andon Iskrenov veli dodeka bil gradona~alnik na seloto Ko~an vo Rodopite, imal mo`nost li~no da gi vidi tie knigi. "Toa e fakt, koj nikoj ne mo`e da go ospori. Me|utoa, podocna, kako i kaj preostanatite Makedonci, zborot Makedonec e izbri{an i na negovo mesto e napi{ano Bugarin. Site Pomaci {to toga{ `iveele vo Blagoevgradska oblast, odnosno vo Pirinska Makedonija, se deklarirale kako Makedonci", veli toj.

"Nie sme Makedonci. Site vo na{eto selo imame muslimanska veroispoved, no se ~uvstvuvame Makedonci. Ko~an e golemo selo, ima 4.000 `iteli. Formiravme i organizacija OMO "Ilinden"- PIRIN, {to broi 40 ~lena", dodava Damjan Iskrenov koj, kako i negoviot brat, go zadr`al pravoslavnoto ime po prekrstuvaweto za vreme na poznatiot "prerodbenski proces" vo Bugarija.

Va{ington bara od Belgrad da prestane da se me{a vo politi~kiot `ivot na Kosovo i vo Republika Srpska, da se otka`e od ideite za podelba na Kosovska Mitrovica na srpski i albanski del. Ponatamu se bara od Belgrad da im se izvini na kosovskite Albanci za zlostorstvata {to srpskite sili gi izvr{ile na Kosovo i celosno da gi po~ituva obvrskite kon Ha{kiot tribunal.

Svoite uslovi senatorot Bajden gi objavi na sredba so Zdru`enieto na albansko-amerikanskoto prijatelstvo, lobi-grupa na Albancite vo Va{ington. Bajden prizna deka Belgrad postignal odreden napredok, bidej}i ve}e ne & pomaga na voena Republika Srpska i po~nal da ekstradira osomni~eni voeni zlostornici vo Hag.

Na sredbata so albanskite lobisti, Bajden gi osudil i albanskite ekstremisti na ANA vo Makedonija, velej}i deka tie ne se ni{to podobri od makedonskite ekstremisti, so isklu~ok {to vr{at napadi i vrz "svoite", odnosno vrz makedonskite Albanci.

"Balkanot, kone~no, stana samo eden od siroma{nite regioni na Evropa, koj pove}e ne pretstavuva nejzina "rak-rana" i `ari{te na postojani konflikti", se veli vo najnovata analiza za Balkanot izvr{ena od Me|unarodniot institut za strategiski studii vo London, ~ii zaklu~oci gi objavuva slovene~kiot vesnik "Delo".

Kako {to prenesuva MIA, vo analizata se naveduva deka Evropa "svojot nemiren Poluostrov go do`ivuva kako podra~je koe mora podinami~no da se razviva". Konstatiraj}i deka s# u{te postoi "krevkost na ramnote`ata na silite i na bezbednosnata situacija na Balkanot", analiti~arite istovremeno istaknuvaat deka "narodite koi bea vo konflikt vo neodamne{nite vojni go razbiraat i prifa}aat faktot deka voenite zlostorstva gi izvr{ile site strani vme{ani vo sudirite".

Komesarot na Evropskata komisija za regionalna politika, Mi{el Barni, najavi odobruvawe na programata za prekugrani~na sorabotka pome|u Makedonija i Grcija, koja }e bide finansirana od Programata za pomo{ na razvojot, rekonstrukcijata i stabilnosta na zemjite od Zapaden Balkan.

Najavuvaj}i ja pari~nata poddr{ka na EU za ovaa programa, Barni gi pozdravi i ambicijata i zalagaweto na makedonskata i gr~kata Vlada za po~etok na sorabotkata.

Prioritetite na programata se baziraat na analizite za regionalni potrebi, odnosno slabosti, pri {to i dvete zemji {to poskoro treba da identifikuvaat {to e potrebno vo tri oblasti. Na prvo mesto se nao|a modernizacija na opremata za nadzor na granicite na Makedonija, odnosno grani~nata bezbednost, za {to se nameneti 42 milioni evra.

NATO i EU se luti na Grcija zatoa {to ja doveduvaat vo opasnost idninata na zaedni~kata evropska odbranbena politika i nejzinata vrska so Severnoatlantskata alijansa. Dokolku Atina ne go krene vetoto, EU nema da mo`e kako {to bi sakala naesen da ja prezeme misijata na NATO vo Makedonija. So toa vo skoro vreme }e ja zagubi edinstvenata {ansa da ja testira sopstvenata sposobnost za vodewe mirovna voena operacija pred oficijalnoto ra|awe na 60 iljadnata sila za brza reakcija na EU planirano za 2003 godina.

Pretsedatelot Trajkovski na 13 maj go primi Vladimir Preqa, novoimenuvaniot vonreden i opolnomo{ten ambasador na Republika Albanija vo na{ata zemja, koj mu gi predade akreditivnite pisma.

Na sredbata Trajkovski go istaknal zna~eweto na prezemaweto merki za povisok stepen na obezbeduvawe na makedonsko-albanskata granica i spre~uvawe na pojavata na terorizam, nedozvolena trgovija so oru`je i droga, {to }e bide od interes ne samo za dvete zemji, tuku i za celiot region.