KULTURA

Reakcii po gostuvaweto na "Skrb i uteha" vo Pirinska Makedonija

BUGARITE SE PLA[AT OD KULTURNATA SORABOTKA ME\U SOSEDITE

Pi{uva: Dimitar SRBAKOV

  • Pred gostite - artisti lokalnite novinari izrazija voshit, a vo pe~atot se pojavija statii, polni so zloba i kleveti, so koi se obiduvaat da napravat "Kulturno perewe na mozocite". Se tvrdi deka duri posetitelite na pretstavata koi se ~uvstvuvale kako Makedonci i akterite od Skopje se opasni za nacionalnata sigurnost na Bugarija.

"Jas go razbiram svetot edinstveno kako pole za kulturen natprevar me|u narodite". Sto godini po izrekuvaweto na ovaa slobodna misla od golemiot Goce Del~ev, nekoi Bugari se pla{at od kulturnata sorabotka na dvete sosedni dr`avi - Bugarija i Makedonija. Vo mesecot april 2002 godina na turneja vo Blagoevgradskata oblast - Pirinska Makedonija, be{e teatarot "Skrb i uteha" so pretstavata "Olesni, razre{i, prosti", koja ja igra{e vo s. Mikrevo (Op{tina Strumjani) i gradot Sandanski, (po dolinata na rekata Struma) i vo seloto Kremen (Op{tina Bansko), selo Mosomi{te (Op{tina Goce Del~ev) i selo Leski (Op{tina Haxidimovo), trite po dolinata na rekata Mesta. Bez da imaat specijalna pokana za pretstavite vo seloto Mosomo{te i seloto Leski prisustvuvaa i pretstavnicite na mas-mediumite od gradot Goce Del~ev. Vedna{ po spektaklot vo seloto Leski t.n. novinari od Goce Del~ev izrazija stav deka scenskata realizacija i igrata na akterite se na mnogu visoko nivo i za teatarskite iskustva zedoa intervju od avtorot na pretstavata Tihomir Stojanovski - predava~ na Fakultetot za dramski umetnosti pri skopskiot Univerzitet. Pred gostite - artisti lokalnite novinari izrazija voshit, a vo pe~atot se pojavija statii, polni so zloba i kleveti, so koi se obiduvaat da napravat "kulturno izmivawe na mozocite", t.e. se obiduvaat pred ~itatelite da doka`at deka tie koi se ~uvstvuvaat kako Makedonci se nepismeni, prvpat odat na teatar, se manipulira so decata koi oti{le da gledaat makedonski teatar, se tvrdi deka duri posetitelite na pretstavata koi se ~uvstvuvale kako Makedonci i akterite od Skopje se opasni za nacionalnata bezbednost na Bugarija.

OMRAZA

So mnogu omraza i zloba kon s# {to e makedonsko se materijalite publikuvani vo vesnikot "Hronika" od direktorot Margarita En~eva i avtorot na dvete publikacii - Ogwan Lazarov. Avtorot na statijata: "Demokratsko Mosomi{te ili ba~ilo bez ku~iwa", nad naslovot go postavuva pra{aweto "Nevini igri?", pi{uva kako e pobarana smetka od policajcite na Goce Del~ev: "Pretstavata e tu|a propaganda ili ne?". Od policijata tvrdat deka toa e rabota na specijalnite slu`bi i gi krevaat ramewata.

"Od specijalnite slu`bi (organite za nacionalna bezbednost na Bugarija) se opravdaa deka znaele za teatarot, no od gore ne im bile dadeni upatstva kako da dejstvuvaat". I taka avtorite na tie materijali stignuvaat do zaklu~ok deka "Bugarija si e eden razgraden dvor i ne & se potrebni granici za tu|ite propagandi".

Makedonci od Makedonija i od Bugarija pred spomenikot na Sandanski vo Melnik

Selo Leski, Op{tina "Haxidimovo", kade gostuva{e so pretstava teatarot "Skrb i uteha"

Od realiziranoto intervju so Tihomir Stojanovski, koe trae{e pove}e od polovina ~as, se objaveni samo dve-tri tendenciozni postaveni pra{awa so kratki odgovori od g. Stojanovski. Vesnikot ima 8 stranici, izleguva edna{ nedelno i se distribuira po dolinata na rekata Mesta, zapadnite Rodopi i vo sosedna Grcija - gradovite Drama i Kavala.

Sporedbeno poobjektivni se procenkite za gostuvaweto na makedonskiot teatar "Skrb i uteha" vo vesnikot "Struma", koj izleguva vo Blagoevgrad i distribuiran vo trite oblasti - Blagoevgradska, ]ustendilska i Perni{ka. Od objavenite fotografii se gleda igrata na akterite i podaruvaweto cve}e po pretstavata na akterite od mladite vo seloto Leski.

OGOR^ENOST

Liderot na OMO "Ilinden" - PIRIN, in`ener Ivan Singartijski izjavi: "Ogor~en sum od publikaciite vo vesnikot "Hronika". Taka li }e gi razvivame dobrososedskite i prijatelski odnosi so Republika Makedonija? Takvi provokativni pra{awa kon decata, dali se Bugari ili Makedonci, nema{e. Vo pretstavata se zastapeni bolni socijalno-ekonomski, politi~ki i kulturni pra{awa za samata Republika Makedonija i deka tamu se zboruva na najrazli~ni jazici i solunskite bra}a Kiril i Metodij se obra}aat kon Makedoncite so pra{aweto: "Zatoa li ve prosvetivme, ve progledavme i vi gi otvorivme o~ite, sega da govorime na razli~ni jazici i da n# razdeluvaat granici?". Neka ne zaboravaat gospodata novinari, deka kmetovite na selata Mosomi{te, Ivan Lambrev, i na selo Leski, Ta{kov, se izbrani od listata na OMO "Ilinden" - PIRIN, t.e. se ~uvstvaaat kako Makedonci vo selo Leski i selo Mosomi{te. Pokanata da ni gostuva tetarot "Skrb i uteha" ja dostavi kmetot na seloto Mosomi{te, g. Lambrev po faks od Op{tinata "Goce Del~ev", a ne kako {to nekoi citiraat organizacijata na koja{to jas sum pretsedatel. Pova`no e {to gostuvaweto na makedonskiot teatar se pretvori vo vistinski praznik za na{ite naseleni mesta, a mesnite pretstavnici, aktivisti i kmetovi pominaa edna nezaboravna no} vo restoranot vo seloto Leski (do utroto) po {to vedna{ akterite so dvata mini-avtobusa trgnaa za Republika Makedonija.

Ne smetam deka teatarot e ne{to opasno

Vo bugarskiot vesnik "Hronika" (16-22.4. 2002 godina) na str. 2 e objaveno intervju so g. Tihomir Stojanovski, avtor na pretstavata "Olesni, razre{i, prosti", koja se igra{e vo pet naseleni mesta vo Pirinska Makedonija: Sandanski, Mosomi{te, Leski, Mikrevo i Kremen. Vo nego, g. Stojanovski veli deka teatarot ne e ne{to opasno {to treba da se zabranuva, no i deka imalo i takov slu~aj.

"Skrb i uteha" mo`e da igra pred Makedoncite vo R. Bugarija i vo R. Albanija, no ne i vo R. Grcija. Helsin{kiot komitet za pravata na lu|eto objavi deka na teatarot "Skrb i uteha" ne mu se dozvoluva da igra vo Lerinsko. Mislam deka toa ne e civilizirano, izjavuva g. Stojanovski.

Na tezata od novinarot na "Hronika": "Vie da vidite vo Makedonija pretstava vo koja, sprotivno na va{ite tezi, se tvrdi deka Kiril i Metodij se avtori na bugarskata pismenost", Stojanovski veli:

Ako ima publika koja{to bi sakala da vidi takva pretstava, jas sum siguren deka toa nikoj nema da go zabrani. No, otkako sum roden vo 1963 godina, nemalo. Mislam deka treba da pomine vreme i koga politikata }e se trgne od naukata rabotite }e proizlezat sami po sebe. Pokolenijata na mojata majka koi `iveat vo Sofija i se ~uvstvuvaat Bugari ne mo`at so sila da gi napravat Makedonci. Sakam da me razberete pravilno. Makedonskata istorija e mnogu golema rabota. Vo nea ima mesto za site, nie mo`eme i da ja podelime.

Banket za skopskite akteri

Vo bugarskiot vesnik "Struma" (broj 91/3007) od 17 april 2002 godina na str. 16 e objaven tekst so naslov: "Aktivistite na OMO "Ilinden"- PIRIN organiziraa banket za skopskite akteri". Novinarot pi{uva deka najmnogu vpe~atok na `itelite na seloto Leski im ostavila replikata na solunskite bra}a - prosvetiteli Kiril i Metodij: Zatoa li ve prosvetivme, progledavme i vi gi otvorivme o~ite, za sega da govorime na razli~ni jazici i da n# delat granici". Vo pretstavata, potencira novinarot, be{e za~nat i problemot so celosta na Makedonija, a do ~etiri ~asot nautro vo restoranot vo seloto Leski akterite i aktivistite na OMO "Ilinden" - PIRIN pieja i se veselea zaedno.