VRA]AWE VO @IVOT NA EZEROTO

Dokolku se zapazi dinamikata na grade`nite raboti, i odobrenite proektni sredstva se okolu 10 milioni evra, sedumte bunari i cevkovodot treba da bidat zavr{eni do septemvri. Vo izgradbata na Proektot se vklu~eni ~etiri makedonski firmi: "Beton", "Granit", "Pelagonija" i "Mavrovo".

So potekuvaweto na prvite iljada litri vo sekunda, kolku {to e procenet kapacitetot na podzemnite vodi na bunarite vo \avoto, }e po~ne da se vra}a `ivotot na Ezeroto, i dokolku vo ovoj priroden resurs godi{no se vlevaat po okolu tri milioni kubni metri voda kolku {to se predvideni so Proektot, za dve do tri godini }e mo`e da se o~ekuva da se stabilizira naru{eniot eko-sistem vo Ezeroto, a za deset godini da se postigne nivoto na Ezeroto {to go imalo vo 1988 godina. Ova ottamu {to poslednite analizi poka`uvaat deka nivoto na Ezeroto e namaleno za {est metri.

Spored fizi~kite i hemiskite osobini, kvalitetot na vodata od bunarite e identi~en so kvalitetot na vodata vo Dojranskoto Ezero, i identi~ni se i temperaturite na vodite, taka {to ne se o~ekuvaat nekoi pogolemi potresi vo ezerskiot eko-sistem. ]e se startuva so iljada litri vo sekunda samo dokolku toa go dozvoli florata i faunata vo Ezeroto, {to zna~i deka takviot kapacitet i mo`e da bide namalen. Vodata od bunarite postojano }e se ispituva, a }e se sledi i sostojbata so florata i faunata, so {to bi mo`elo vedna{ da se intervenira vo dotekot na koli~estvoto voda od bunarite.

So konkretna realizacija Proektot "Spas za Dojranskoto Ezero", startuva minatata godina koga, po trinaesetgodi{ni apeli i uka`uvawa za ekolo{kata katastrofa {to mu se zakanuva na Ezeroto, {to e pred izumirawe, kone~no dobi vladina viza. Odobruvaweto na Proektot zna~e{e obezbeduvawe na pet od 10 milioni evra, kolku {to e vkupnata finansiska konstrukcija neophodna da mu se vrati `ivotot na Ezeroto. Od odobrenite pet milioni evra, 2,5 se od proda`bata na Telekomot koi dadoa dopolnitelen impuls vo negovoto startuvawe i bea iskoristeni za geotehni~ki i hidrolo{ki doistra`uvawa i za izvedba na probno-eksploataciskata delnica na bunarskiot sistem. Od gr~ka strana, iako minatata godina ima{e najavi za potpi{uvawe na memorandum za me|ugrani~na sorabotka so to~no definirawe na obvrskite, zasega nema ni{to, nitu pak se dadeni nekakvi sredstva. Grcite samo gi razgleduvaat mo`nostite kade bi mo`ele da se vklu~at vo revitalizacija na Ezeroto, a ima i vetuvawe deka }e go promenat na~inot na navodnuvawe na nivite. No, edno e sigurno - dokolku Grcite ostanat samo na vetuvawa, i Ezeroto i natamu se koristi za navodnuvawe, na{ite napori za vra}awe na `ivotot vo Ezeroto }e bidat popusti.