FORUM

ANALIZIRAJ]I GI ISTORISKITE SVEDO[TVA MANU ]E GO SUZBIE MITOT ZA T.N. BUGAR[TINA (3)

Dimitar Zahov, "etni~ka" Bugarija

Mitot za t.n. bugar{tina, odnosno b'lgar{tina ne bi se za~nal nitu bi trael tolku, a kamoli da opstoi vo konkurencija so realni i toa dominantni etnokulturi, dokolku nema{e potpora vo odredeni istoriski svedo{tva. Pra{aweto e dali tie odgovaraat na objektivnata istoriska vistina. Kolku i da zvu~i paradoksalno, ovie svedo{tva ne se od sredniot vek koga bo`em se odvival procesot na slevaweto vo edna celina na trite osnovni entiteti (Bulgari, Traki i Sloveni, odnosno Makedonci) za oblikuvawe na imaginarnata bugarska narodnost, tuku vekovi po is~eznuvaweto na Bulgarite kako narod. No, koi se ovie istoriski svedo{tva koi odigrale tolku su{testvena uloga {to duri da iskreiraat mit so koj se afirmira postoeweto na narod {to voop{to ne postoi, nitu pak postoi vo smislata {to poodamna podrazbira bugarskata dr`avna propaganda? Mit {to stavi po~etok na site nedorazbirawa na Balkanot do stepen na bratoubistva, me|uetni~ki sudiri, vistinski i ve{ta~ki vostanija, vojni, masakri, progoni i iseluvawa, {to be{e pri~ina ne samo za stradawata na Makedoncite, Grcite, Srbite, pa duri i materijalnite i ~ove~ki `rtvi na Evropjani vo minatoto, tuku i n# osuduva da `iveeme i vo idnina pod ko{marot na istite recidivi.

Najzna~ajnoto (no, ne i prvoto) istorisko svedo{tvo {to soglasno misleweto na site bugarski istori~ari odigra klu~na uloga za afirmacija na izmislenata bugar{tina, nesomneno e kontroverznoto delo "Istorija slovenobulgarskaja" na Makedonija i jeromonah Paisij od srpskiot manastir "Hilendar" na Aton. Ulogata na ova Paisievo delo ne se osporuva od nikoj, a malkumina se tie {to }e se posomnevaat vo negovata objektivnost. Zaslu`na za toa celosno e dr`avnata propaganda vo toj broj i obrazovaniot sistem. Barem dosega be{e vaka, no do koga?! Vistinskite poznava~i na istoriskite nastani toga{ i pred toa {to se mno`at od den vo den odvaj li }e mol~at pove}e. Sekako del od niv {to imaat kapacitet da go osporat ova delo, poradi toa {to se na "dr`avna jasla" i se reprezentativen del na dr`avnata propaganda ne samo {to }e se vozdr`uvaat, tuku i }e ja spre~uvaat vistinata. A kako inaku, koga nim u{te kako deca im e vgnezden vo svesta mitot za postoeweto na bugar{tinata?! Pokraj toa, vrz nivnata svest dopolnitelno e manipulirano vo visokite {koli. Pove}eto od niv so cel unapreduvawe pi{uvale propagandni dela od koi poradi moralni pri~ini te{ko }e se otka`at.

Dodeka ~ekame MANU i INI da go suzbijat mitot na t.n. bugar{tina (a ova tie se dol`ni da storat dokolku sakaat edna{ zasekoga{ da ras~istime so nevistinite na Balkanot) }e si dozvolam da ka`am ne{to nakuso za istoriskite svedo{tva {to go iniciraa sozdavaweto na ve{ta~ki na~in na t.n.bugar{tina. Pogre{no e da se smeta deka deloto na Paisij e prva pri~ina, a poroduvaweto, odnosno inkarnacijata na voop{to nerodenite vo takov vid bugar{tina. Kako pretpostavuvav razmisluvaj}i logi~ki, Makedonecot Paisij vo otsustvo na dostoverni istoriski svedo{tva, druga kni`nina i nau~ni znaewa od site oblasti, prosto bil zaveden od izvori {to toj gi prifatil kako to~ni, a nivnite avtori za kapaciteti. Tokmu vakov izvor koj{to osnovno bil koristen od nego kako {to o~ekuvav otkako si gi pro{iri istoriskite znaewa, se poka`a "Kralstvoto na Slovenite" na monahot katolik od Dubrovnik, Mavro Orbini. Za nau~nata vrednost na deloto na istori~arot Orbini dovolno zboruva faktot {to toj pi{uva deka Slovenite se dojdeni od Azija i s# ona {to znaeme za Bulgarite {to e sme{no i pobuduva smea duri kaj u~enicite od {esti, sedmi i osmi klas. Poistovetuvaj}i gi Slovenite so aziatite Bulgari, so ova delo M. Orbini stava poe{ki koi{to sozdavaat ideolo{ka osnova na mitot za t.n. bugar{tina. I pokraj kontroverznata teza na M. Orbini {to vo Bugarija se premol~uva priznavaj}i deka deloto na Orbini e osnoven izvor na Paisij za napi{uvaweto na "Istorija slovenobolgarskaja", prof. Nade`da Dragova vo svoeto kratko propagandno delo "Otec Paisij Patriarh na b'lgarskoto v'zra`dawe" zapoznavaj}i n# so avtorot Orbini pi{uva: "Ve~e znaem, ~e u tozi ator e postignata prvata cjalostna istorija na B'lgarija".

So toa lingvistot prof. Dragova & ostanuva verna na tradicijata na bugarskata propaganda. Sepak, iako taa go preskoknuva pogre{noto poistovetuvawe na Slovenite i aziatite Bulgari svedo~i deka Paisij koristel, namesto orginalot na deloto na M. Orbini, edna lo{a kopija {to bila izdadena "vo duhot na ju`noslovenskata politika na imperator Petar" i po negova naredba prevedeno od negoviot diplomat Sava Vladislavovi~, isto od Dubrovnik. N. Dragova u{te svedo~i deka vrz primerot {to bil koristen patrijarhot Arseni IV "dve desetiletija popredi e nanes'l svoite v zra`enija". Ne samo toa, tuku taa poso~uva deka prepi{uva~ite na Paisievata istorija isto pravele svoi vme{uvawa. Drugo e pra{aweto za simpatiite na katolikot Orbini kon Bulgarite, osobeno ako se znae deka e poznato oti tie pravele obidi da vospostavat odnosi so Vatikan. Vo ist kontekst i ~uvstvata na Paisij kon Srbite otkako bil isteran od nivniot manastir "Hilendar".

Sme{no zvu~at onie propagatori na makedonskata vistina {to tvrdat deka "bugar{tinata" vo Makedonija se nametnuva po sozdavaweto na Bugarskata egzarhija i dr`avata na "Bulgarite". Ne e te{ko da objasnime kako do{lo do izdavawe na makedonski narodni (so mal broj trakiski) pesni kako b'lgarski od [rosmajer. Zbornikot na Miladinovci e tretoto zna~ajno istorisko svedo{tvo vrz ~ija baza se dogradi mitot na t.n.bulgar{tina. Zatoa istiot treba{e da bide suzbien od MANU pred fototipnoto objavuvawe! Vaka taa }e ni se oddol`e{e.