^itaj}i vo vesnicite za godi{ninata na ovoj ta`en, tragi~en nastan za yverski ubienite makedonski mladi patrioti kaj selo Vejce, gledaj}i gi nivnite mlade{ki likovi so izraz na ~ednost, vedrina, pogled kon `ivotot, mi dojde bran na takva taga, pa da sednam da ja izrazam vo slednive redovi.

Ubistvata se vr{eni na neviden yverski na~in, grozomorno, nadminuvaj}i gi dosega videnite i ~ueni xelatski, nacisti~ki zlostorstva i egzekucii.

Potoa, za `al, nesre}ite na Makedoncite se umno`uvaat: izma~uvawata na grade`nite rabotnici na "Mavrovo", ubivaweto na dvata rabotnika od motelot "Brioni" kaj Tetovo so dinamit {to e ne{to neslu{nato, kako da ne stanuva zbor za ~ove~ki su{testva, tuku kako da e "kamenolom". Potoa, kidnapirawe na 12 Makedonci od Tetovsko. Za niv nikoj ni{to ne znae kako da ne se slu~ilo na ova malo par~e od zemjata, tuku na druga planeta. Molk. Kade se liderite na albanskiot politi~ki blok javno da gi osudat, da dadat pomo{? Kade im e moralot, solidarnosta vo ovie stradawa i bolki na Makedoncite vo imeto na so`ivotot i ~ove~nosta?! Ne se somnevam deka me|u na{ite albanski sogra|ani ima {irok sloj na lu|e od "besa", koga za prijatelot se rizikuva i sopstveniot `ivot. No, izgleda rakata na {vercot so droga, oru`je, cigari i belo robje poklopuva i gu{i s# {to mu popre~uva. Makedoncite mo`e da se te{at samo vo stilot "Kade ste Makedon~iwa, kade ste, kaj otidovte, za vas pla~e majka Vardarska, za vas pla~e Makedonija". Nitu eden pratenik vo Sobranieto na Makedonija, a osobeno negoviot pretsedatel g. Stojan Andov, ne najdoa povod i vreme ova da se stavi na dneven red na kaj zakonodavnata vlast na dr`avata. Toa }e se storat duri sega, o~igledno iznudeno so tajmingot na izborite. Javnosta s# u{te ne znae, a treba da znae, dali se obes{teteni semejstvata na `rtvite.

Kade zastanav?

P.S. Ne ~lenuvam vo niedna politi~ka partija.

Vo nedelnikot "Makedonsko sonce" br. 406 vo rubrikata Pisma pod naslov "Dezerteri zbor" go pro~itav pismoto na gospodin Du{an Andovski.

Kako prvo, da vi ka`am gospodine Andovski, kritikata ja upatuvate do starata garda na Gligorov, a sakate da gi pofalite tie od DPMNE. Jas gospodine bev isto kako vas sekretar na zadgrani~niot komitet od Berlin, Germanija, no pravo da vi ka`am tie zadgrani~ni komiteti se rasturija kako kuli od karti, pa ako postoi nekojsi takov komitet, toj e so eden ~ovek kako {to ste vie mo`ebi.

Dodeka DPMNE ne be{e na vlast, gospodinot Georgievski vele{e deka }e imame pravo da glasame i od stranstvo, a sega ne se se}ava za toa. Vele{e deka }e mo`eme so pomali dava~ki da doneseme, oti Makedonija nema "Avtoindustrija" koja treba da se za{titi, a sega nemame nitu edna privilegija {to porano ja imavme. Jas gospodine ~itam vo spisanija kako "Lavovite", "Tigrite", "Me~kite" i drugi `ivotni kako tepaat po narodot ako za ne{to protestira, a na ba{ibozukot ne im go stiska da ~epnat, pa tie go zamenija krlu}ot so kala{nikov i sega slobodno se {etaat niz Makedonija kako {to sakaat za{to nema koj da gi spre~i.

Jas gospodine Andonovski se izraduvav koga dobi DPMNE, oti mislev deka }e dobieme promeni pozitivni i korisni kako za Makedonija taka i za narodot makedonski, no i tie ja fatija taktikata od Gligorov - pred izborite sreduvaat soka~iwa i vetuvaat s#, a potoa ne se se}avaat. Vo komunizmot be{e vaka: ako ima{ partiska kni{ka }e bide{ meta~, a sega?

Jas samo edno mo`am na Va{eto pismo da ka`am: Makedonija s# u{te nema rodeno zdrav ~ovek koj }e go {titi makedonskiot narod i Makedonija. Do sega samo se ra|aat kilavi nadripoliti~ari, pa zatoa treba dolgo da traeme, no }e dojde i toj den edna{.

Nam koi fizi~ki sme daleku vo momentov, no vo mislite i so ~uvstvata sme me|u vas i so vas, dozvolete ni da ve pozdravime so ovie nekolku zborovi.

Nekoi izjavuvaa, mo`ebi bez zadni misli, deka makedonskata nezavisnost bila postignata bez edna kapka ~ove~ka krv. Za `al, takvite zaboravaa deka taa nezavisnost e rezultat na nebroeni generacii makedonski ~eda koi golobradi se zboguvaa so mladosta i vo pobliskoto, a i vo dale~noto minato so romanti~en lirizam ili so trezven realizam se borea i ginea za Makedonija.

Istorijata poznava duri i avtenti~ni, doka`ani primeri na Makedonci postari i od sto godini, koi se borea i stradaa na svoj na~in za istata taa skapa i mila tatkovina. Lu|e od site socijalni kategorii, od site profesii, sekoj kolku i kako {to mo`el klavale po eden kamen vo temelite na idnata suverena makedonska dr`ava. Videna vo taa optika, dene{nava slobodna Makedonija ne e nikakva slu~ajnost, nitu e stvorena bez `rtvi, bez maki, bez drami i tragedii - individualni i kolektivni. Na site nim nie treba i mo`eme da im go upatime na{iot tradicionalen pozdrav: Slava im!

No, vo dijalektikata, vo dinamikata na na{iov svet takov kakov {to bil i kakov {to e, ni{to, pa i nezavisnota i slobodata, ne e dobieno edna{ zasekoga{. Kako skapocen kamen tie treba da se ~uvaat, da se vardat budno vo smisla na ona {to nekoj go rekol: Najmnogu zaslu`uva ~est i po~it onoj koj kako poedinec ili kako narod sekoj den mora da si ja izboruva slobodata so rabota ili so drugi vidovi borba. Taka i na{ite 70 deca, bez ogled na nivnata vozrast, vojnici i policajci, kurban gi polo`ija nivnite `ivoti pred svetiot oltar na nezavisnosta, na slobodata, na idniot prosperitet na Makedonija. Idnite pokolenija niv nema luto da gi kolnat, tuku }e gi blagoslovuvaat i tie, so nebroenata plejada znajni i neznajni heroi koi site oti{le vo milostivite sferi na Gospoda Boga me|u du{ite na na{ite predci, ve~no }e `iveat vo narodnata kolektivna svest i potsvest. Slava im! Slava i na nivnite bliski, na nivnite roditeli, soprugi, svr{eni~ki, deca, oti tie heroi ne pominale sterilna egzistencija, tuku `ivotot go dale za ne{to {to zaslu`uva i najskapi `rtvi i samo`rtvi.

Primerot na poznatite i na anonimnite heroi bil impuls za narodot da gi opee vo svoite pesni, da gi voskresnuva vo svoite raskazi vo svojata memorija. I primerot na ovie na{i 70 heroi e pottik za razmisluvawa, za blagorodni ~uvstva, za kulturolo{ki aktivnosti i me|u nas vo stranstvo, kako onie od eden Plevne{, pesnite od Borka Bla`eska i mnogu drugi, spisokot bi bil predolg da se izlo`i ovde. Almanahot za heroite e isto taka edno delo, makar i relativno skromno, za padnatite heroi da ne se zaboravaat i nivniot spomen kako yvezda voditelka da sveti na neboto od Makedonija.

Po~ituvani gospoda, kon va{ata misija za normalizirawe na op{tata sostojba po vojnata vo Makedonija vo 2001 godina, upatuvam izvesni napomeni. Najprvo vi go prilo`uvam sledniot citat: "Akademijata na naukite na Albanija misli: dokolku etni~kite problemi na Balkanot, vklu~uvaj}i go i pravoto na albanskite etni~ki prostori, se re{at so primenata na principot na samoopredeluvawe, samo toga{ Hemusoviot Poluostrov }e najde mir, samo toga{ Balkanot pove}e nema da bide 'bure barut'". Ova e izvod od "Platformata za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe" na Akademijata na naukite na Albanija, podgotvena pod rakovodstvo na pretsedatelot na Albanija, Rexep Mejdani, vo 1998 godina i so u~estvo na "nekoi albanski intelektualci od Albanija, Kosovo i Makedonija".

"Platformata" e izdadena od izdava~ot "[kenca", 1998, Tirana, kako propagandna bro{ura. Izlo`enata materija vo "platformata" ima za cel da gi indoktrinira Albancite so omraza i so obuka za genocidno etni~ko ~istewe na Srbite, kakvo {to stana vo vojnata na Kosovo vo 1998 godina, i na Makedoncite, kakvo {to stana vo delovi od Makedonija vo vojnata vo 2001 godina. Taa cel se dopolnuva so celta za uni{tuvawe na hristijanskoto duhovno i kulturno nasledstvo na Makedoncite vo Makedonija i na Srbite na Kosovo.

Tuka prilo`uvam eden citat od Deklaracijata na Sobranieto na Republika Albanija od 9 mart 2001: "Dodeka spogodbata potpi{ana vo Skopje od pretsedatelot na Makedonija i gospodin Ko{tunica za granicata me|u dvete zemji (Makedonija i Jugoslavija) e nesprovedliva". Prethodno na 4 mart 2001 na delot od jugoslovensko-makedonskata granica kaj Kosovo e ubien makedonski grani~ar, a neposredno do granicata ubien e kapetan na Armijata na Makedonija i negoviot voza~. Ova e jasen znak deka Albanija ja osporuva granicata Jugoslavija-Makedonija (vo dol`inata na Kosovo) i jasen znak deka Albanija so ovaa Deklaracija & objavuva vojna na Makedonija. Pretstavnicite na me|unarodnata zaednica i na R. Makedonija voop{to ne gi spomenuvaat ovie dva dokumenta. Zo{to? Sekako, nekoj treba Albanija da ja ozna~i za agresor vo vojnata vo 2001 godina protiv Makedonija i spored nea treba da bidat primeneti sankcii.

Samo dokolku me|unarodnata zaednica primeni sankcii kon Albanija poradi agresijata protiv Makedonija, samo toga{ Balkanot ne }e bide "bure-barut", samo toga{ }e ima mir na Balkanot i vo Evropa. Duri toga{ }e prestanat nasilstvata {to isturenite bojovnici na vrhovniot komandant Rexep Mejdani gi vr{at vo Makedonija vo funkcija na etni~ko ~istewe na Makedoncite i po potpi{uvaweto na ednostraniot "Ramkoven dogovor".

Kone~no, nepravdata storena kon Makedonija i Makedocnite kako poedinci i kako nacionalen kolektivitet, normirana so ednostraniot "Ramkoven dogovor" i so diktiraniot Ustav, treba da se ispravi.

Po~ituvani gospoda, o~ekuvam da go ~uete glasot na poedinecot.

Poslednive denovi elektronskite i pe~atenite glasila n# preplavija so informacii za organiziraniot kriminal. Vo sobraniskoto igrali{te (ne)narodnite pratenici se potepaa koj poprv da ka`e koja partija najmnogu "drpnala" od privatizacijata na op{testveniot imot. Vo prvoto poluvreme pratenicite na SDSM silovito napadnaa, a nivniot rival VMRO-DPMNE so kontranapad se brane{e. Po kusa pauza vo sobraniskoto bife i zemen doping od po nekolku ~a{i viski, zapo~na vtoroto poluvreme. Sega vo napad preminuva VMRO-DPMNE, a SDSM so bunker-sistem uspe{no se brani. Taka, eden po eden site & se "izredija" na govornicata i taka taa stana nacionalna prostitutka. Na krajot nikoj ne pobedi, ama narodot ostana izdriblan, iako Amdi Bajram so petica postigna gol. Za golemo ~udo, sudijata mu go poni{ti poradi ofsajd.

Site do eden zboruvaa za te`ok kriminal, no nikoj ne go ka`a "mozokot" na toj kriminal. Kriminal?! A, {to be{e toa? "Kriminal vo na{ava dr`ava nema. Nego go ima samo vo filmovite", }e re~e eden minister. Tokmu taka. Na{ite bogata{i (porane{ni "socijalci"), a sega voza~i na ministri, si imaa golema sre}a i preku no} napravija "uspe{na" zdelka so pari pozajmeni od nivnite prijateli. Taka "vrtej}i" gi parite napravija ogromen kapital i sega na raat mo`at da u`ivaat. Pa, toa se "mieni pari" re~e eden "ste~aec". "Koj spomna mieni pari"!? - dodade eden novope~en bogata{. "Znae li toj deka Nikola Kqusev dodeka be{e premier gi zabrani ma{inite za perewe, a ovie na{i 'te{ko' zaraboteni pari se pepel i na raka ne mo`at da se izmijat". No, novope~enite "gazdi" ne spijat i na s# mislat. Tie uvezoa novi ma{ini za perewe bez danok, carina, pa duri nemaat plateno i DDV. Im zaviduvam na nivniot um. Ne respektiraat nikogo, a najmalku si ja vr{at rabotata besprekorno "~isto", a na momenti zaboravaat na rabotnicite. Po nekolku godini ne im ispla}aat plati. A, {to ako tie rabotnici preku sud si gi pobaraat svoite plati? "E, i za toa ima lek" - }e re~at ovie gazdi. "Nema pravna dr`ava, a sudiite spijat".

No, gospoda takanare~eni gazdi, dobro podrazmislete. [to ako decata od Vladata posakaat da go izmijat svoeto valkano lice?! Toga{ }e bide potrebno da padne i kurban. Mo`ebi tokmu Vas ve odbrale za kurban i }e vi re~at deka Va{ata kriminalna odiseja zavr{i. [to toga{? Vo momentot koga Makedonija krvare{e Vie profitiravte. Na{ite sinovi ginea, a Vie so luksuzni jahti plovevte po svetskite moriwa. Va{ite deca na Halkidiki na zvukot na buzukite kr{ea ~inii, a na{ite majki gi oplakuvaa svoite mrtvi sinovi. Celiot svet vi se ~udi kako za mig napravivte golemo bogatstvo, da izgradite golemi palati od po nekolku milioni evra, a avtomobilite gi menuvate kako ~orapi. Tie ja baraat va{ata formula za uspeh. Vakvite "gazdi" kako Vas vo Zapadniot svet gi vikaat ednostavno: KRIMINALCI. Da, dobro slu{navte.Tie ve narekuvaat kriminalci.

Sega (ne)narodni pratenici povelete, igrajte go tretoto poluvreme i driblajte go narodot.

Gospoda pratenici, ne zaboravajte povtorno da & se ka~ite na sobraniskata govornica i dobro izredete & se. Ne brzajte. Eden po eden. Barem taa mo`e site da ve izdr`i. Povelete zboruvajte za organiziraniot kriminal, samo Ve molam ne spomenuvajte imiwa. Toa so Ustav e zabraneto.

KRIMINAL?! A, [to be{e toa?!