TEROR VRZ MAKEDONSKOTO MALCINSTVO VO EGEJSKA MAKEDONIJA

Vremeto koga be{e formiran NOF, celite i zada~ite i formite na borbata za ostvaruvawe na istite {to mu bea nametnati ne odgovaraa na vnatre{nite i me|unarodnite uslovi. Grcija po povlekuvaweto na Germancite na 1 noemvri 1944 godina go obnovi svojot dr`aven suverenitet i integritet. Po dogovorot vo Varkiza me|u levicata i desnicata be{e formirana legitimna vlada priznata od site politi~ki subjekti na zemjata i dr`avite vo svetot. Vo Grcija i vo egejskiot del na Makedonija po nepolni dva meseca od predavaweto na oru`jeto od ELAS nema{e uslovi za nova vooru`ena borba. Narodot ne be{e podgotven po ~etirigodi{no krvarewe i izma~uvawe za eden nov takov napor. KPG be{e kategori~ki protiv primena na vooru`ena forma na borba. Spored toa, akcijata na organizacijata NOF, koja pretstavuva{e del od makedonskoto malcinstvo vo Grcija so naselenie so okolu 23 pati pomalubrojno od gr~koto, da povede vooru`ena borba protiv atinskiot re`im, koj ima{e vospostaveno diplomatski odnosi so celiot svet, vklu~uvaj}i ja i Jugoslavija, i kogo go za{tituvaa dve britanski divizii stacionirani vo Grcija, neposredno po kapitulacijata na ELAS, ne mo`e da se protolkuva poinaku osven kako zaludna i problemati~na so tragi~ni posledici za Makedoncite. Ne mo`e da se poveruva deka jugoslovenskoto rakovodstvo ne be{e informirano za momentalnite sostojbi vo Grcija voop{to i vo egejskiot del na Makedonija posebno. Ne e golema gre{ka {to be{e formiran NOF i drugite organizacii. Gre{ka be{e {to toj go formira nadvore{en faktor odnosno KPJ i okolu dve godini neposredno rakovode{e so nego i mu nametna pravilna politika i taktika {to treba{e da ja vodi NOF, osloboden od nadvore{no vlijanie, be{e politikata za za{tita na Makedoncite od terorot i za izvojuvawe na nacionalni prava so primena na politi~ka forma na borba.

Pokraj gorenavedenite "akcii", Jugoslovenite prezedoa u{te edna isto taka golema akcija so stra{ni posledici za Makedoncite. Imeno, izvestitelnite slu`bi na OZNA i na JNA vo egejskiot del na Makedonija organiziraa tajna izvestitelna mre`a. Po primeri na GPU i NKVD, mre`ata pokraj sobiraweto podatoci za voeno-politi~kata i ekonomskata situacija vo zemjata, ima{e zada~a da ja kontrolira rabotata na makedonskite organizacii, na KPG, sostojbite, planovite i dejnosta na DAG i sl. Osnoven izbor za regrupirawe na informatori, bea makedonskite organizacii NOF, NOMS i AF@.

^lenovite na glavnoto rakovodstvo i drugi aktivisti i ~lenovi so navedenite makedonski organizacii bea obvrzani da ja izvr{uvaat taa zada~a. Toa {to izvestitelnite slu`bi na JNA prote`ira eden del od rakovodstvoto na NOF, a OZNA drug del, dovede do ostar sudir i rascep na organizacijata NOF i na celoto makedonsko dvi`ewe.

Regrutiranite informatori potpi{uvaa svoera~na izjava so koja se obvrzuvaa deka strogo konspirativno }e ja obavuvaat izvestitelnata rabota, a vo sprotivnost se gotovi da bidat najstrogo kazneti (smrt).

Treba da se istakne deka Makedoncite izvr{uvaj}i ja izvestitelnata rabota bea ubedeni deka & slu`at na revolucijata i na makedonskoto delo. Pogolemiot del od niv go polo`ija `ivotot kako hrabri borci i uspe{ni stare{ini na DAG i na NOF.

Dejnosta na jugoslovenskite izvestitelni slu`bi vo Grcija mnogu brzo be{e otkriena. KPG poradi ulogata na Jugoslavija vo borbata na DAG do pojavata na Rezolucijata na Informbiroto ja tolerira{e. Po prifa}aweto na Rezolucijata i vlo{uvawe na odnosite me|u KPJ-KPG desetici Makedonci bea isprateni pred egzekutivnite oredi na DAG obvineti za agenturska dejnost vo korist na Jugoslavija.

Istovremeno so aktivnosta na organizaciite NOF, AF@ i NOMS pod rakovodstvo na KPJ-KPG i dejnosta na jugoslovenskite slu`bi vo egejskiot del na Makedonija, jugoslovenskata diplomatija i pe~at projavija golem interes za makedonskoto malcinstvo vo Grcija, pretstavuvaj}i go za jugoslovensko, zemaj}i go pod za{tita od terorot {to go vr{ea vrz nego gr~kite vlasti.

Na 21 juni 1945 godina vesnikot "Politika" se osvrna na sostojbata vo Makedonija pod Grcija upotrebuvaj}i go terminot "Egejska Makedonija". Na Potzdamskata konferencija jugoslovenskata Vlada dostavi memorandum vo koj Makedoncite od egejskiot del na Makedonija gi okarakterizira{e kako svoi sonarodnici. Na 8 juli 1945 godina ja obvini gr~kata Vlada, okarakteriziraj}i ja za monarhofa{isti~ka, za teror vrz demokratskite gra|ani i vrz makedonskoto malcinstvo vo egejskiot del na Makedonija poradi {to iljadnici Grci i Makedonci bile prinudeni zasolni{te da pobaraat vo Jugoslavija. Na 23 juli istata godina jugoslovenskata misija vo Atina ja predupredi gr~kata Vlada vedna{ da prekine progonot vrz Makedoncite, odnosno vrz svoite sonarodnici od Egejska Makedonija. Gr~kata Vlada ostro reagira{e na predupreduvaweto. Ne priznava{e deka vo Grcija postoi jugoslovensko malcinstvo i ne & priznava{e pravo na Jugoslavija da se me{a vo vnatre{nite gr~ki raboti. Isto taka, ne go prifa}a{e izrazot "Egejska Makedonija".

Tito vo svojot govor vo Skopje na 11 oktomvri 1945 godina kategori~ki izjavi deka Jugoslavija nikoga{ nema da se sprotivstavi na pravoto na makedonskiot narod da se obedini.

Formiraweto na organizacijata NOF od strana na KPJ-KPM i nejzinata dejnost, dejnosta na jugoslovenskite izvestitelni slu`bi vo egejskiot del na Makedonija, stavovite na jugoslovenskoto rakovodstvo deka Makedoncite od egejskiot del na Makedonija imaat pravo da se obedinat so vardarskiot del na Makedonija, intervenciite na jugoslovenskite vlasti za prekin na progonot na gr~kite vlasti protiv Makedoncite, smetaj}i gi za svoi sonarodnici, im dade povod i motivi na gr~kite vlasti da zaklu~at deka Tito ima namera da ja obedini Egejska so NR Makedonija, da gi proglasat i obvinat makedonskite organizacii za separatisti~ki i avtonomisti~ki, deka nivnata dejnost go zagrozuva suverenitetot i integritetot na gr~kata dr`ava. Intervenciite na jugoslovenskite rakovoditeli i pe~at ne samo {to ne pridonesoa za prekin na terorot, tuku u{te pove}e da zajakne. Pokraj oficijalnite vlasti, vo progonot protiv Makedoncite bea vklu~eni okolu stotina gr~ki vooru`eni teroristi~ki bandi. Ednovremeno so fizi~kiot, be{e intenziviran i pravniot teror so {to se saka{e na fizi~kiot teror da mu se dade pravna osnova.

Na 15 juli 1945 godina gr~kiot Parlament go donese KZ 453/45 "protiv avtonomisti~ka dejnost" so koj makedonskite politi~ki organizacii NOF, NOMS i AF@ se proglaseni za avtonomisti~ki, separatisti~ki, antigr~ki i se staveni nadvor od Zakonot i na nivnite ~lenovi im se sude{e za velepredavstvo.

So stapuvaweto vo sila na KZ 453/45 zapo~nuva hajka na sudsko gonewe na Makedoncite koja dobi neverojatni dimenzii. Spored nepotpolnite podatoci na odredbite na ovoj zakon i drugi zakonski akti kako negovo dopolnuvawe sudski se goneti 23.811 Makedonci i Makedonki.

Za suzbivawe na vooru`enata aktivnost na NOF vo tekot na 1945 godina se doneseni pove}e zakoni me|u koi KZ 433/45 okolu ilegalnoto poseduvawe na oru`je, KZ TOD/45 "za red i mir", KZ 753/45 "Okolu ilegalnoto poseduvawe i upotreba na oru`je". Licata, soglasno odredbite na ovoj zakon, se kaznuvaa so najstrogi kazni zatvor i smrt.

I pokraj masovniot fizi~ki i praven teror, pretrpenite udari i `rtvi, makedonskite organizacii uspeaja da opstojuvaat, da ja prodol`at dejnosta i da pretstavuvaat zna~aen voeno-politi~ki faktor vo zemjata. Na krajot na 1945 godina organizacijata NOF, pokraj glavnoto, ima{e pet okru`ni, 10 okoliski, 3 gradski i 32 reonski organizacii i svoi rakovodstva, so 120 profesionalni kadri na NOF, NOMS i AF@, 170 selski i gradski organizacii, vo koi ~lenuvaa 4.734 Makedonci i Vlasi vo NOF; 4.823 mladinci i mladinki vo NOMS i 2.201 Makedonki i Vlainki vo AF@.