SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

DETSKI IGRI OD ISTO^NIOT DEL NA R. MAKEDONIJA (1)

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Detskite igri vo isto~niot del na R. Makedonija pretstavuvaat mo{ne interesna i re~isi voop{to neobrabotena oblast od folklorot. Spored svojata sodr`ina tie mo`at da se opfatat vo nekolku kvalitativno razli~ni podelbi. Prva i najop{ta podelba e podelbata spored pravilata na igrite.

Spored ovaa podelba detskite igri mo`at da se opfatat vo dve grupi i toa:

I. Igri bez pravila (Slobodni igri) i II.

Igri so odnapred opredeleni pravila.

I. Igrite bez pravila t.e. Slobodnite igri gi igraat glavno decata od najranata vozrast, no mo`e da gi igraat i povozrasnite deca. Ma{kite obi~no igraat improvizirani borbi, a na `enskite najomileni slobodni igri im se slednite:

1.Sva}i: Vo ovaa igra devoj~iwata si odat na gosti vo odnapred uredenite sobi so partal~iwa i igra~ki (name{taj), koi so golema pedantnost gi pravat i doteruvaat.

2. U~ili{te: Devoj~iwata si igraat improvizirano u~ili{te so u~itelka i u~enici, t.e. go imitiraat seto ona {to go gledat od vozrasnite.

3. Pravewe slatki: Devoj~iwata pravat slatki od kal ili glina, koi potoa gi ukrasuvaat so drvca i trevki. Se razbira deka vo urbanite sredini ovaa igra ja nema.

4. Svadba: Vo ovaa igra se imitiraat site svadbeni obredi vo koi ali{tata se ukrasuvaat na najrazli~en na~in. Vo selata i perifernite ulici na gradovite, vakvoto ukrasuvawe e so listovi od drvjeto.

Vo igrite bez pravila spa|aat i igrite vo pesok, {to vo urbanite sredini se nao|a onamu kade vo blizina se gradi ne{to, a vo selskite sredini go ima vo prirodata, t.e. kraj rekite. Ovie igri gi igraat i ma{kite i `enskite deca zaedno. Vo pesokot se kopaat tuneli ili se pravat kalenici so odnapred podgotven kalap od nekoja igra~ka (kofi~ka i sl.) vo koj se sipuva voda. Za vremeto dodeka vodata se vpie vo pesokot, se izgovaraat magi~nite zborovi:

Pi babo voi~ka;

ostavi na dedo.

Ovie {tipski magi~ni zborovi, vo Radovi{ se zameneti so zborovite:

Ogin, ripawe;

pi ~a{ka voda.

Zna~i, vpivaweto na vodata vo pesokot se povrzuva so pieweto voda.

Slobodnite igri, t.e. igrite bez pravila kaj ma{kite deca se javuvaat i podocna. Formata pak e borba, no ovojpat tie borbi se vodat so najrazli~ni sredstva. Najopasni se borbite so kamewa koi gi vodat decata od dve razli~ni ulici (ili sosedni sela), {to me|u sebe se skarale. Pritoa neretko se slu~uva i navistina da ima povredeni deca so skr{eni glavi. Za sre}a, vakvite borbi vo ponovo vreme vo golema mera se potisnati. Naj~esti oru`ja pri ovie borbi se t.n. pra}ica (vi{kalo) i lastici (xitki).

Pra}icata se pravi od pletena ortoma i partal kako le`i{te vo koe se stava kamenot so koj se mava. Potoa pra}icata se vrti so ednata raka i edniot kraj se ispu{ta, a drugiot ostanuva vo rakata na mava~ot. Vo nekoi mesta ova oru`je u{te se vika i vi{kalo.

Lasticite se pravat od drvena ~epera{ka, gumeni lenti i par~e ko`a (za le`i{teto na kamenot). Vo nekoi mesta ova oru`je se vika xitki. Lasticite se pogodni za poprecizno ga|awe, no so pomali kamewa, dodeka so pra}icata mo`at da se mavaat golemi kamewa, no preciznosta e pomala. Postojat i lastici so pomala forma napraveni od tvrda svitkuva~ka `ica na koja se vrzuva tenok lastik (od jo-jo bonboni). So ova oru`je se mava so mali tel~iwa (koi mo`at da bidat mnogu opasni i bolni za onoj {to }e go pogodat) ili so proektili od hartija, napraveni, t.e. svitkani vo forma na latini~nata bukva U. Vo nekoi mesta ova oru`je se vika cinkalce, a vo drugi peckalica. Ova e najprecizno oru`je od site {to dosega gi spomnavme.

Osven ovie, decata pravat i lakovi so streli so koi si igraat improvizirani borbi, {to isto taka mo`at ponekoga{ da bidat opasni poradi verojatnosta da se pogodi okoto na nekoe dete.

Se razbira deka postojat i slu~ai koga decata od ista ulica se dogovaraat i vodat improvizirani borbi so ne tolku opasni sredstva. Toga{ se upotrebuvaat cinkalcata so hartieni proektili, a namesto bombi, se upotrebuvaat hartieni fi{eci polni so pepel. Sepak, da dodademe deka ovie oru`ja i na~ini na borba glavno se karakteristi~ni za postarite generacii i nivnite detstva. Dene{nite deca vo toj pogled se mnogu pokultivirani, pa vakvite sredstva (fi{eci so pepel i sl.) se zameneti so brojni moderni igra~ki (plasti~ni pi{toli na voda, pu{ki i pi{toli na baterii i sl.), kakvi {to nemalo vo vremeto na detstvoto na postarite generacii.

Drug vid na slobodni igri t.e. igri bez pravila se i pravewata na avioni, brot~iwa i pukala od hartija. Glavno gi pravat ma{kite deca, a pukalata sozdavaat zvuk koga se tresat so raka.

Na krajot, da zaklu~ime deka vo slobodnite igri, t.e. igrite bez pravila, imaginacijata i slobodnata improvizacija imaat dominantna uloga. Re~isi site vakvi igri se pozajmeni od `ivotot na vozrasnite (svadbi, borbi, u~ili{te i sl.) i se prilagodeni za svetot na decata.

II. Igrite so odnapred opredeleni pravila gi opfa}aat site igri {to }e gi izneseme vo prodol`enie. Karakteristi~no za niv e toa {to decata koi gi igraat vakvite igri odnapred gi znaat pravilata i bez pogovor se pridr`uvaat kon niv. Vo retki slu~ai doa|a do spor poradi razli~noto tolkuvawe na edno isto pravilo, no naj~esto toa se re{ava so kompromis. Ovaa grupa na detski igri mo`e da se opfati vo dve kvalitativno razli~ni podelbi i toa: a) Podelba spored polot na decata i b) Podelba spored vozrasta na decata.

a) Spored podelbata vo vrska so polot na decata, detskite igri so odnapred odredeni pravila se delat na tri grupi: 1)Ma{ki, 2)@enski i 3) Me{ani.

1) Ma{kite igri glavno se igraat na otvoren prostor. Fizi~kata podgotvenost (silata i brzinata) imaat dominantna uloga vo ovie igri. Vo nekoi od niv duri se nanesuva i pomala bolka na deteto (udirawe po zadnikot so kloca, udirawe po otvorena dlanka i sl.), no toa hrabro ja podnesuva i bez da priznae oti go boli ja prodol`uva igrata, branej}i go svoeto ma{ko dostoinstvo. Drugi elementi na ovie igri se spretnosta i izdr`livosta, pa ottamu, vakvite igri imaat posebna uloga vo fizi~kiot razvoj na deteto. Mnogu retko, nekoi od ovie igri gi igraat i `enski deca.

2) @enskite igri se celosna sprotivnost na ma{kite. Toa se pomirni igri, polni so ne`nost i lesno pevlivi melodii. Fizi~kiot napor e minimiziran, a spretnosta i ovde ima dominantna uloga. Mnogu retko, i toa pove}e vo {ega, ovie igri gi igraat i ma{kite.

3) Me{anite igri se naj~esti. Po svojata sodr`ina i karakter sodr`at elementi i od tipi~no ma{kite i od tipi~no `enskite igri. Mo`at da se podelat na:

- Fizi~ki igri (povrzani so tr~awe, skokawe, kriewe i sl.)

- Intelektualni igri (povrzani so pi{uvawe ili zboruvawe) vo koi fizi~kiot napor e zamenet so intelektualen.

b) Spored vozrasta na decata, igrite so odnapred odredeni pravila mo`at da se podelat na dve grupi :

1. Igri za pomali deca.

2. Igri za pogolemi deca.

1. Igrite za pomali deca se so mnogu ednostavni pravila. Sepak, toa ne im pre~i na decata i so ogromno zadovolstvo u`ivaat vo niv. Mnogu vakvi igri denes se prifateni i vo detskite gradinki.

2. Igrite za pogolemi deca se so mnogu pokomplicirani pravila, koi sekoe dete odnapred gi znae. Dobar del od ovie igri se prevzemeni od svetot na vozrasnite, no za {to stanuva zbor, }e vidime vo prodol`enie.

Sega da po~neme kone~no so prezentirawe i poedine~en opis na detskite igri so odnapred odredeni pravila.

1. Balono se naduva: Decata se fa}aat za race i vrtej}i se vo krug ja peat pesni~kata:

Balono se naduva.

Pazite de~iwa,

da ne pukne balono.

Pauuuuuu!!!

Za vreme na peeweto na prvite tri stiha, krugot se {iri, a koga se izvikuva posledniot (imitacija na pukawe), site si gi pu{taat racete i pa|aat na zemjata. Taka se imitira duvaweto i pukaweto na balonot. Igrata e me{ana i ja igraat najmalite deca. Poznata e vo pove}e mesta na isto~niot del na R. Makedonija i po{iroko. Poradi neizvesnosta vo is~ekuvaweto koga balonot }e pukne, ovaa igra na najmalite im sozdava golemo zadovolstvo i ja igraat i po nekolku pati edno podrugo.

(Prodol`uva)