|
Pismoto za Sinot Bo`ji ISUS HRISTOS (na Veliki petok) Namesnik: Publie Lentulo Prevel: prota Aco Stojkovski
Ova pismo e prevedeno od latinski, a originalot i denes se ~uva vo semejstvoto Cezarini vo Rim, i toa glasi: "^uv Cezare deka saka{ da go znae{ ona za {to sega ti pi{uvam: Ovde se nao|a ~ovek, koj `ivee pravej}i golemi dobrini, a se vika Isus Hristos. Narodot Go narekuva prorok, a negovite u~enici Go smetaat za bo`estvo. Velat deka e sin na Bog, tvorec na neboto i na zemjata i na seto toa {to na nea ima i bidnuva. Navistina Cezare, sekoj den se slu{aa ~udni raboti za ovoj Hristos: deka lekuva bolni samo so dopir so svojata raka i voskresnuva mrtvi samo so eden zbor. Toj e ~ovek od sreden rast i ubava stava. Izgledot mu e blag i dostoen za po~it. Kosata mu prilega na bojata na zrel le{nik, vo kadri mu pa|a preku u{ite i so beskrajna milina mu gi prekriva ple}ite, ja nosi so patec po sredina na temeto - na nazarenski na~in. ^eloto mu e visoko i ~isto. Obrazite mu se simpati~no rumeni. Nosot i ustata mu se sovr{eno pravilni. Bradata mu e gusta, po boja kako i kosata, ne e dolga, na sredinata razdelena. O~ite mu se ubavi i sjajni kako son~evite zraci i nikoj ne mo`e pravo da go gleda, poradi svetlinata. Ukoruva so veli~estvenost i opomenite mu se polni so blagost. Koga zboruva ili tvori sekoga{ toa go pravi so milina i serioznost. Nikoga{ ne go videle da se smee, ama go videle da pla~e. Mnogu e mudar, umeren i mnogu skromen. So eden zbor, toa e ~ovek koj so svojata golemina i telesna ubavina i svoite bo`estveni prednosti gi nadminuva sinovite ~ove~ki. So nauka go voshituva celiot Erusalim. Toj nikade ni{to ne u~el, a gi znae site nauki. Odi bos i gologlav. Mnozina mu se potsmevaat, ama vo negovo prisustvo treperat i se ~udat. Velat deka takov ~ovek nikoga{ ne e ni viden, ni ~uen vo ovie predeli. Mnogu Evrei go smetaat za bo`estvo i mu veruvaat, a drugi go tu`at kaj mene kako da e protivnik na tvoeto Veli~estvo Cezare. Toj nikoga{ i nikade i nikomu ne storil zlo, storil samo dobro. Sepak Tvoeto Veli~estvo Cezare sum gotov da go slu{am i kako }e mi naredi{ taka }e bide izvr{eno. Zdravo. Vo Erusalim, sedma indikcija mesec edinaesetti. Na Tvoeto Veli~estvo najveren i najposlu{en sluga. Portret za sestra Dora Paklova, misionerka, dobrotvorka i vqubeni~ka vo MPC POMO[ ZA NESRE]NITE I SIROMA[NITE Pi{uva: Dragan ZAFIROV
Sestra Dora e dobra i ~ista hristijanska pravoslavna du{a vo koja qubovta kon bli`niot e nejzinata prvostepena zada~a. Dobrinata, pitomosta i krotkosta se prvi sekvenci na nejzinata samopregornost i misionerstvo. Taa e iscelitelka koja se obiduva so svoite proizvodi napraveni od med da im pomogne na nesre}nite i siroma{nite i da im podari iskra nade` vo nivnoto izlekuvawe. Dora Paklova kako sestra - hristijanka se obiduva sekoj da ja razbere, sekomu da mu vleze vo negovata du{a, da razgovara za ~istinata na verata, da se rakovodi spored bo`jite zapovedi i da gi izu~uva bla`enstvata i tie da bidat patokaz za spasenieto i silnata qubov kon Spasitelot Gospod Isus Hristos. Sestra Dora saka zaedni~ki da go so~uva edinstvoto na site makedonski ~eda i da go otkrie humaniot ~in na koj Gospod mu go daruval. Nejzinata qubov e paralelna so streme`ot za bratska vozdi{ka i {to pocvrsto da go gleda ~ovekot zdrav vo eden zanes kon hristijanskoto pravoslavno sovlastie: "Hristos voskrese". |
|