POSLEDNITE ODMAZDNICI

Trpenieto i tvrdoglavosta kako tipi~ni Balkanci ni se vra}aat kako bumerang i bo`ja kazna. Nemo se nabquduvaat denovite koi izminuvaat i ostanuvaat zad nas ~ekaj}i ja nestrplivo esenta koga mnogu raboti }e se promenat. Dozvoluvame mesecite ete taka da letaat bez tragi, bez pe~at na na{iot trud, ~ekame {to pobrzo da pominat za da dojde famozniot septemvri vo koj treba da odlu~ime dali ne{to }e promenime ili }e go zadr`ime sega{niot kurs koj za nekogo pretstavuva nadgradba, a za drug razgradba. Ne smeeme da dozvolime narednite nekolku meseci da ni pominat vo defanziva i vo pasivno odnesuvawe, zatoa {to takviot poteg u{te tolku }e gi osokoli natrapnicite da prodol`at so svoite egzibicionisti~ki celi i strategii. Sega e momentot da mu se zastane na opa{kata na yverot koj demne na sekoj }o{ i n# lovi site nas.

Kartite treba otvoreno da se postavat, iskreno i odgovorno da se uka`e na slabostite na dene{nite politi~ko-voeni voda~i bez strav i dvoumewe, bez nekoj da se navredi ili potceni. Goleminata na dr`avnicite se sostoela tokmu vo toa, vo silinata i mo}ta na zborot, na mislata. Kaj nas toa go nema. Verbalnite prepukuvawa se sveduvaat samo na jatrvinski ili svekrvini raspravii vo koi tret se vme{uva i im vlepuva {lakanici na kavgaxikite.

Predizbornite natprevari {totuku zapo~nuvaat. Izgradbata na ~e{mite, pat~iwata, trotoarite i postavuvaweto na kanalizaciite letovo }e bidat za~esteni. Sega kesiwata od ukradenite pari }e po~nat da se otvoraat. ]e se otfrlaat antinarodnite potezi, }e se zastapuvaat interesite na gra|anite s# dodeka ne pomine najva`noto. Potoa povtorno isto, pak po staro. Narodot vo Makedonija deset godini nanazad dobiva vlasti kakvi {to zaslu`uva zatoa {to samiot si gi bira i samiot si gi bere blagodetite od nivnite sposobnosti i kvaliteti. ]e zgre{i li po ~etvrt pat pretstojnava esen? [to li }e vetat ovojpat, kakva patriot{tina }e prika`at za da se spasat i opravdaat za grevovite i zlodelata {to gi ~inea?

Prviot naroden izbranik, Premierot, denovive se poka`a vo vistinsko gra|ansko svetlo, se poka`a kako ma` koj ne dozvoluva nekoj odnadvor da mu nareduva vo prezemaweto nepopularni ~ekori kon gladnite rabotnici vo zemjava, osobeno ne sega pred izbori koga treba da si go poka~i, a ne da go simne u{te tolku rejtingot na svojata partija. Imeno, MMF i noviot misioner vo zemjava, Rozvadovski, go predupredija Georgievski i negoviot kabinet vedna{ i bezuslovno da go povle~e zakonot za obes{tetuvawe na {teda~ite od propadnatite {tedilnici TAT, "Alfa S" i "Lavci", bidej}i ~ekorot {to go prezema so potpi{uvaweto na dogovorot so {teda~ite vo Bitola ne samo {to se kr{i so ekonomskoto pravo, tuku i go onevozmo`uva dodeluvaweto na predvideniot aran`man za pomo{ na Makedonija od istiot fond i Svetskata banka. [to bi se slu~ilo ako sega Premierot go poslu{a Banerxi i negoviot naslednik? ]e ja priznae li gre{kata {to ja napravil koga se re{i od Buxetot da gi pokrie site pari otkradnati od {tedilnicite?

Georgievski go otfrli vakviot predlog na svetskite molza~i. Ako Crvenkovski i negovite sorabotnici direktno na ramo gi opa{aa vre}ite so dolari i marki od kasata na Sowa Nikolovska, sega na indirekten na~in po vtor pat Georgievski saka povtorno od xebot na gra|anite da im gi vrati. Dva sprema nula za vlastodr{cite. Sekoja ~est. No, rabotite ne zastanuvaat tuka. Premierot i negovite ekonomski i finansiski sorabotnici se pritisnati od u{te eden agol. Rozvadovski i Banerxi na istata sredba vo Vladata go predupredija Georgievski deka dokolku saka novi pari od me|unarodnata zaednica }e mora vo najkus mo`en rok da go zgolemi Danokot na dodadena vrednost za nekolku procenti ili da vovede edinstvena dano~na stapka od 19 otsto za sekoja oblast. U{te eden nepopularen predlog do na{iot Premier vo dosta ~uvstvitelen period koga najmalku mu treba{e. Koj }e bide potoa vinoven? Vladata koja pred izbori ne saka antigra|anski metodi ili me|unarodnata zaednica koja pred izbori nametnuva novi postapki za doosiroma{uvawe na celokupnoto stopanstvo i ekonomija?! Verojatno vinata podednakvo }e se podeli me|u niv zatoa {to prvo, onie odnadvor naviknaa lesno da im nametnuvaat barawa na marionetskite makedonski eksperti koga znaat deka ekspresno }e gi sprovedat i vtoro, ovie na{ive mnogu te{ko se otreznuvaat od pijanite no}i so istite tie pretstavnici na me|unarodnata zaednica, pa sega sakaat na samo nekolku meseci od zavr{uvaweto na nivniot mandat da se poka`at vo edno senarodno svetlo od koe sakaat da izvle~at nekakva polza. Toa nekako te{ko bi odelo. Zad nas se ~etiri neprokopsani godini, viulici, vrtlozi, reki izme{ani so kal i krv, ridovi posipani so sve`i grobi{ta na mladi deca, lica zavitkani so crni {amii, u{te gi nosime iskinatite yivri na zima i izlitenite farmerki nazad na zadnikot ne zatoa {to se moderni, tuku zatoa {to ne ostanalo ne{to od prokletite denari za da se kupat novi.

Prethodniot sistem go smenivme zatoa {to politikata ni be{e monopol, eden vlijae{e vrz site, ne bevme zadovolni od slobodoumnosta i javnoto prozboruvawe. Deneska mo`ete s# da napravite, da isplukate, da ispcuete, da prokolnete, da iskritikuvate. Deneska nemate monopol vo politikata, no zatoa go imate vo ekonomijata. S# {to vrede{e se monopolizira za da im gi polnime xebovite na istite onie koi pred deset godini po zatvorite na Tito od Triglav do Gevgelija baraa sloboda na nivniot govor. Go zloupotrebija glasot na narodot. Se borea vo negovo ime, gnieja i vle~ea ~eli~ni |uliwa vrzani na nozete za da n# oslobodat od Titovata diktatura i zatvorenosta na ustite. Denes nam ni gi vrzaa |uliwata, da gi vle~eme kako odmazda za navodnata ubavina {to sme ja imale do devedesettata. Na{iot `ivot stana monopol, na{iot `ivot ve}e drug go poseduva, nie sme samo ma{ini za di{ewe i mokrewe, ni{to drugo. Seto ona {to doa|a me|u tie dve raboti zavisi od drugite. Tie upravuvaat so seto preostanato. Rabotite se odvivaat svesno i so ~etiri otvoreni o~i. Ne dr`at voda mislewata deka ne znaat {to pravat ili ne umeat ne{to da napravat. Naprotiv. Tie znaat s# {to pravat, so odnapred zacrtan plan i taktika. Seto drugo e ~ukawe prazna slama. Tie ni ja uni{tuvaat dr`avata koja pred decenija ili dve gi potisnuvala niv zatoa {to imale razli~ni idei od onie {to toga{ sme gi proklamirale.

Revan{izmot i odmazdata se glavniot beleg i odlika na dene{nite crno-beli figuri koi igraat na politi~kata karta. Gubitnici od nivnata rivalska i bespo{tedna borba sme site nie. Po~nuvaat da ja gubat svesta deka nivnite funkcii ve}e ne vredat, deka nemaaat vlijanie vo donesuvaweto na odlukite. Dovedeni se vo situacija da glumat dr`avnici i dr`ava. Argumenti za ova postojat mnogu. Koj go ka`uva posledniot zbor - Trajkovski ili Batler; ~ie mislewe dominira pri donesuvaweto na zakonot - na Georgievski ili na Xejms Holms; koj go utvrduva terminot za izborite - Andov ili Leroa?

Vakvi pra{awa ima u{te redica drugi. Sekoe zanesuvawe deka sme ostanale dr`ava vo vistinska smisla na zborot samo podlaboko n# vovlekuva vo haoti~nosta od koja u{te pote{ko izleguvame. Gre{ki u{te }e pravime. Drugo i ne znaeme da ~inime. Zapadot taka mnogu polesno }e si poigruva so nas i }e profitira od takvite avanturisti~ki i rivalski potezi na makedonskite politikanti s# dodeka ne sozdade nova Bosna ili u{te edno Kosovo od nas kako krajna cel na amerikanskite i zapadnoevropskite administracii. Odmazdata me|u "komuwarite" od edna i "patriotite" od druga strana neka zapre, zatoa {to ako ja do`iveeme sudbinata na severniot protektorat, nekoj drug }e im se odmazduva nim!