|
INTERVJU Blagoja Bogeski, generalen sekretar na Republikanskata partija na Makedonija SO RAMKOVNIOT DOGOVOR SE PROMOVIRA BINACIONALNIOT KARAKTER NA DR@AVAVA Razgovarala: @aklina MITEVSKA
MS: Gospodine Bogeski, makedonskiot narod pove}e ne veruva na nitu edna politi~ka partija koja bila na vlast, bidej}i s# {to vetija ne ispolnija. Najgolemiot sram {to tie & go nanesoa na ovaa dr`ava e Ramkovniot dogovor. Mnogumina velat i deka vojnata vo Makedonija be{e odnapred izre`irano scenario. Postoi li nekoja sila vo dr`avava koja }e mo`e da gi spre~i vo nivnite nameri za razgraduvawe i delewe na ona {to ostana od nea? BOGESKI: Dvete najgolemi politi~ki partii vo na{ata dr`ava VMRO-DPMNE i SDSM vo poslednite dvanaeset godini upravuvaa so dr`avava. Vo nivnite predizborni kampawi vo izminatiot period vetuvaa mnogu, me|utoa od s# {to be{e veteno ni{to ne be{e ispolneto. Moram da ka`am deka vo poslednive dvanaeset godini postoe{e kontinuiran proces na razgraduvawe na makedonskoto stopanstvo. So toa se sozdava{e golema nevrabotenost i se javuvaa socijalni tenzii. Republikanskata partija na Makedonija go poznava patot za re{avawe na ovoj problem. Imeno, taa vo svojata agenda se zalaga za izgradba na eden pravi~en sistem koj }e se bazira na pravna dr`ava i na jasna podelba na nositelite na vlasta. Nie poznavame edna poinakva politika, politika na aktivna i odgovorna vlada so efikasna profesionalna i potpolna depolitizirana administracija koja }e bide podlo`na na brzi menuvawa vo slu~ai koga ne ja sproveduva ponudenata programa, prifatena od Parlamentot. Toa e ona {to ja razlikuva Republikanskata partija od drugite politi~ki partii. Isto taka, se razlikuvame i po toa {to ~lenovite na RPM nema da zavzemaat visoki administrativni funkcii bez da gi ispolnuvaat najvisokite administrativni standardi. Nie ja razbirame politikata kako mo`nost za sozdavawe uslovi za brz ekonomski razvoj so cel namaluvawe na nevrabotenosta, podignuvawe na kvalitetot na `iveewe na gra|anite i namaluvawe na socijalnite tenzii. Kako kulminacija na isto{tenoto makedonsko stopanstvo i preostanatite problemi {to ja potresuvaa dr`avata, minatata godina ni se slu~i vojnata,~ie{to prodol`eno dejstvo go ~uvstvuvame i ovaa godina, a sigurno deka }e ima refleksija i vo idnina. Stavovite na Republikanskata partija vo vrska so ova pra{awe & se dobro poznati na makedonskata javnost preku brojnite nastapi vo sredstvata za javno informirawe. Sepak, bi sakal da naglasam deka na{ata partija izrazi najostra osuda poradi potpi{uvaweto na t.n Ramkoven dogovor so koj se prmovira binacionalniot karakter na dr`avata. Nasproti makedonskiot narod, i site preostanati etni~ki grupi, albanskoto etni~ko malcinstvo dobi ekskluziven status, vonstandardni prava koi nemaat nikakva potkrepa vo na{eto minato i evropskite i svetski standardi. PIROVA POBEDA MS: Liderite na politi~kite partii vo Makedonija so svoite tribini ve}e na nekoj na~in ja zapo~naa izbornata kampawa. Narodot povtorno }e se iznaslu{a s# i se{to. ]e dozvoli li toj u{te edna{ da bide izmanipuliran od dosega{nite vlastodr{ci? BOGESKI: Nie vo Republikanskata partija ne veruvame deka opozicionata SDSM i vladeja~kata VMRO-DPMNE imaat u{te ne{to da mu ka`at na narodot. S# {to imaa da ka`at e ve}e ka`ano i videno preku nivnoto anemi~no i inertno upravuvawe so Makedonija. Tie imaat premnogu hipoteki od sekakov vid za da mo`at povtorno da mu se nametnat na glasa~koto telo. [to se odnesuva do drugite pogolemi partii, tie se vsu{nost zavisni od ovie dve i kako nivni koalicioni partneri se ramnopravno odgovorni za sega{nata sostojba vo RM. [to se odnesuva, pak, do pomalite partii tie se javuvaat kako rezultat na namaleniot rejting na dvata partiski bloka. Se obiduvaat da pretstavuvaat nivna opozicija, a vsu{nost se nivni "sateliti" koi gravitiraat okolu niv ili pak zaedno so niv participirale vo vlasta. Nivnite lideri duri zavzemale najvisoki administrativni i politi~ki funkcii vo golemite partii. Se nadevame deka izbira~ite vo RM nema povtorno da go biraat pomaloto od dvete zla, tuku }e glasaat za sebe. MS: Vo kriznite regioni s# u{te se puka, a raselenite ne se vrateni vo svoite domovi. Dali spored Vas, postojat uslovi vo Makedonija da se odr`at fer i demokratski parlamentarni izbori? BOGESKI: Vo dosega{niot tek na parlamentarnoto `iveewe bevme svedoci na navistina bezobrazni izborni falsifikati. Tie mu se dobro poznati na narodot i bi bilo izli{no da gi povtoruvam. Republikanskata partija na Makedonija se nadeva i o~ekuva pretstojnite izbori da bidat fer i demokratski, za{to vsu{nost se zalagame i vo na{ata agenda. Smetame deka sekoj onoj koj }e se drzne da gi falsifikuva ovie izbori vo uslovi na sega{noto ogromno nezadovolstvo od na~inot na koj se upravuva so dr`avata }e izvr{i "politi~ko samoubistvo" i }e odnese pirova pobeda. MS: Narodot e revoltiran od na~inot na vladeewe na SDSM i VMRO- DPMNE. Postoi li mo`nost golem del od narodot da apstinira na izborite? BOGESKI: Bi se obidel da dadam kratka analiza na vlijanieto na ovie dve najgolemi partii vrz sega{nite negativni trendovi vo Republika Makedonija. SDSM upravuva{e so Makedonija osum godini i za toj period ne uspea da izgradi armija na RM, tuku naprotiv go razgraduva{e i destimulira{e voeniot kadar i ne uspea da obezbedi minimalen odbranben standard. Policijata isto taka ja partizira{e i gi otstrani od nejzinite redovi visokite profesionalni kadri. Na poleto na privatizacijata ne napravi ni{to, osven privatizacija na ve}e profitabilni firmi vo korist na poedinci. Za vreme na nivnoto upravuvawe so dr`avata bea izdadeni 150.000 paso{i na stranski dr`avjani so {to se naru{i demografskata struktura vo RM. VMRO-DPMNE site negativnosti od prethodnata vlast gi vulgarizira{e do sovr{enstvo. Pa, spored toa, ako SDSM ja zememe kako pojava, VMRO-DPMNE e rezultat. Republikanskata partija na Makedonija go otvara patot za treta politi~ka opcija. MS: Koga ve}e govorite za tretiot pat, konstatacijata na mnogumina e deka na Makedonija ne & treba tret, tuku i treba vistinski pat. Dali Va{ata partija e na vistinskiot pat? BOGESKI: Sosema sme uvereni deka vistinskiot pat za Makedonija sme tokmu nie Republikancite i deka toj pat }e go izodime po~ituvaj}i gi stavovite, principite i vrednostite i ostvaruvaj}i gi celite zacrtani vo na{ata agenda. MS: Sepak, narodot ne znae komu da mu go dade svojot glas. BOGESKI: Sega navistina se postavuva pra{aweto na koja politi~ka partija narodot da go dade svojot glas. Najnovite ispituvawa na javnoto mislewe poka`uvaat deka najgolem del od ispitanicite, od koi 60-70 otsto se neopredeleni i ne znaat za koja politi~ka partija da glasaat. Republikanskata partija na Makedonija }e izleze so 120 kandidati za pratenici vo Sobranieto na RM. Moram da napomenam deka vo na{ata agenda se zalagame kandidatite za pratenici da bidat lu|e so li~en i moralen integritet i intelektualen kapacitet koi }e mo`at da gi prepoznaat i branat celite i interesite na RM. Rezultatot }e zavisi od mo`nosta na{ite stavovi, idei i vizii da gi pretstavime pred {to pogolem broj izbira~i, so ogled na faktot {to golemite partii imaat vlijanie vrz najgolem broj od elektronskite i pe~atenite mediumi. Pri toa }e se trudime da ja ostvarime na{ata osnovna cel - da gi podigneme standardite na razmisluvawe na Makedonecot i da pridoneseme toj da stane kriti~en. Kaj nas ne postoi onaa kriti~na masa koja e tolku neophodna, tuku postojat letargi~ni lu|e. ]e se obideme da ja podigneme tenzijata kaj makedonskite glasa~i koi se uspaa od praznite vetuvawa. KRIMINAL MS: Site dosega{ni izbori vo na{ata zemja bile nabquduvani od me|unarodniot faktor. Kolku toj mo`e da vlijae vrz pobedata na nekoja partija na parlamentarnite izbori? BOGESKI: Me|unarodniot faktor, voop{to, demokratskata javnost gleda so blagonaklonost kon silnite, odnosno bara seriozen partner koj }e poka`e smelost i re{itelnost da go odbrani teritorijalniot integritet i suverenitet na svojata zemja i }e obezbedi mir i blagosostojba za svoite gra|ani. Nivniot stav drasti~no se menuva pri iska`ana slabost i nere{itelnost. Veruvame deka me|unarodniot faktor ne gi prepoznava ovie doblesti kaj politi~kite partii koi bile na vlast ili participirale vo vlasta. MS: Vo Makedonija na golema vrata caruva siroma{tijata, brojot na nevraboteni sekojdnevno raste, a i {trajkovite se neizbe`na pojava. Vlasta prodade s# {to mo`e{e, a se najuva proda`ba i na Elektrostopanstvo na Makedonija. Ima li nekoj vo ovaa dr`ava koj }e re~e stop na kriminalot? BOGESKI: Site vidovi kriminal i nivniot razvoj baziraat na nefunkcionirawe na pravnata dr`ava i nedefiniranata podelba na nositelite na vlasta. Dokolku postoi efikasna i dobro motivirana i potpolno depolitizirana policija za {to vsu{nost i se zalagame vo na{ata agenda, koja }e ima asistencija od nezavisno sudstvo, site vakvi pojavi }e mo`at mnogu lesno da se spre~at. Zatoa i nie insistirame na stavovite od na{ata agenda ~ija primena }e gi onevozmo`i site zloupotrebi od pozicija na vlast. MS: Postoi li mo`nost Republikanskata partija da ja vidime vo nekoja koalicija? BOGESKI: Stavot na Republikanskata partija na ovie izbori e deka nema da koalicira so nitu edna politi~ka partija. Nie sme edinstvena politi~ka partija na politi~kata scena vo RM vo ovoj moment ~ie ~lenstvo i rakovodniot kadar se lu|e koi dosega ne bile involvirani vo politikata, a osobeno ne participirale vo vlasta. Spored toa i nemame nikakvi hipoteki od politi~ki karakter. Site preostanati partii za koi ve}e govorev, zna~i dvete najgolemi politi~ki partii i drugite pomali koi so niv koalicirale, smetame deka se podlo`ni na izboren neuspeh. MS: Republi~kata partija na Makedonija, ~ij{to generalen sekretar ste Vie, podgotvi agenda, odnosno programa za intervenirawe i podobruvawe na sostojbite vo site sferi od op{testveniot `ivot. BOGESKI: Agendata {to Republikanskata partija ja ima izgotveno e za period od 2003 do 2007 godina i vo nea se izneseni osnovnite principi i vrednosti vrz koi{to se bazira celokupnata na{a aktivnost i globalnite celi za koi se zalagame. Republikanskata partija na Makedonija svoeto postoewe go bazira na ekonomijata i patriotizmot. Toa s# vsu{nost i osnovni elementi na site Republikanski partii vo svetot. Osnovnite principi i vrednosti se slednite: po~ituvawe na pravnata dr`ava i koristewe na site mehanizmi za nejzina za{tita, socijalna pravda i ednakvost za site, demokratija, decentralizacija, ekolo{ka mudrost, li~na i zaedni~ka odgovornost, nenasilstvo, po~ituvawe na razli~nosti, ramnopravnost na polovite kako realnost, dolgoro~nost i izdr`livost na celite. Globalnite celi se: sozdavawe na osnovi za brz ekonomski razvoj, namaluvawe na nevrabotenosta, sozdavawe na pazarna ekonomija vtemelena na makroekonomska politika, zgolemuvawe na regionalnata i ekonomska sorabotka, kako i sorabotkata so EU, pribli`uvawe na sistemot na obrazovanie do nivo na najnaprednite sistemi vo Evropa, postavuvawe na zdravstvoto na realni osnovi so maksimalna za{tita na celokupnoto naselenie, neguvawe na svesta deka `iveeme vo ekolo{ki i resursni granici, sozdavawe na profesionalna i depolitizirana armija i policija, sozdavawe ambient na relacija za mir i dobrososedstvo vrz baza na reciprocitet, `estoka borba protiv organiziraniot kriminal, korupcijata i terorizmot, za{tita na mladata populacija koja poradi besperspektivnosta i siroma{tijata e prinudena na migracija. Posebni celi kon koi se stremi na{ata partija se pet posebno op{testveni ekonomski celi i politika. A tie se: sozdavawe na dinami~na, moderna i zdrava ekonomija, za{tita na op{testvenata splotenost i sozdavawe na silno gra|ansko op{testvo, reformi vo dr`avnata administracija i Vladata i podignuvawe na kvalitetot na `iveewe na gra|anite, ednakvost na partnerstvo vo EU za {to osnovna cel e primena na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija i jaknewe na me|unarodnata uloga na dr`avata na regionalen i globalen plan. |
|