KULTURA
^estvuvawe na solunskite bra}a Kiril i Metodij
DVANAESETVEKOVNATA PISMENOST NA UDAR OD LATINICATA
Pi{uva: Anita DIMOVA
- Kako rezultat na "opravdanosta" na vojnata vo koja n# vnesoa na{ite albanski so`iteli i na nesposobnosta i korumpiranosta na lu|eto koi ja vodat Makedonija, pravata na makedonskiot narod se staveni vo eden predavni~ki Ramkoven dogovor, a makedonskite nacionalni belezi ja izgubija svojata funkcija, bidej}i poleka, no sigurno se ograni~eni na doma{na upotreba. Toa ni se slu~uva vo site segmenti - so nacionalnoto zname, so makedonskiot jazik, a vo posledno vreme kopjata se kr{at i okolu pismoto koe }e se upotrebuva na oficijalnite dokumenti.
- Bra}ata Kiril i Metodij se od osobeno zna~ewe, bidej}i pretstavuvaat izvor na makedonskata i seslovenska prosveta, za ~ii potrebi ja izmislija azbukata i gi dadoa prvite prevodi od gr~ki jazik, pri toa formiraj}i go i prviot slovenski kni`even jazik. Mnogu zna~ajna uloga odigraa i so toa {to uspeaja da sozdadat edna grupa u~enici koi ja prifatija blagorodnata rabota na svoite u~iteli.
S
udbinskata predodredenost na makedonskiot narod, po s# izgleda, bila na odredeni vremenski periodi da gi pre`ivuva istite premre`ja i negacii na negovoto postoewe, so postojano doka`uvawe na sopstveniot nacionalen identitet. Kako posledica na vojnata so albanskite teroristi~ki grupacii zaradi nivnite navodni barawa za pogolemi ~ovekovi prava, ova istorisko povtoruvawe na na{ata golgota ni se slu~uva i sega, na po~etokot na 21 vek, koga treba da se raduvame na sopstvenata drevnost i da ja proslavuvame dvanaesetvekovnata pismenost.
Kako rezultat na "opravdanosta" na vojnata vo koja n# vnesoa na{ite albanski so`iteli i na nesposobnosta i korumpiranosta na lu|eto koi ja vodat Makedonija, pravata na makedonskiot narod se staveni vo eden predavni~ki Ramkoven dogovor, a makedonskite nacionalni belezi ja izgubija svojata funkcija, bidej}i poleka, no sigurno se ograni~eni na doma{na upotreba. Toa ni se slu~uva vo site segmenti - so nacionalnoto zname, so makedonskiot jazik, a vo posledno vreme kopjata se kr{at i okolu pismoto koe }e se upotrebuva na oficijalnite dokumenti. No, i toa e zavr{ena rabota, bidej}i otsega pa natamu, nadvor od dr`avava Makedoncite }e izleguvaat so dokumenti napi{ani na latinica. Vakov presedan ne smee da se dozvoli, osobeno koga stanuva zbor za centarot na drevnata makedonska pismenost, bidej}i vo slu~ajov se udira po naj~uvstvitelnite elementi na eden narod.
NESRE]ATA
... ne doa|a sama. Dodeka makedonskite predavnici so pomo{ na odredeni stranski olesnuva~i go prodavaat i ona po {to treba da n# pametat i da se prepoznavaat idnite generacii, s# poaktivni se i na{ite sosedi, Bugarite, koi vo kontinuitet posegaat so raka na s# {to e makedonsko. Ovaa godina, bez nikakvo snebivawe tie najavija deka ~estvuvaweto na Sveti Kiril i Metodij }e go pravat vo Ohrid. Najverojatno }e go napravea toa, duri so blagoslov na "na{ite patrioti", ako ne gi spre~e{e najavenata poseta na Papata, koj i pokraj lo{ata zdravstvena sostojba, intenzivno se podgotvuva za posetata na Sofija.
Kako i da e, kolku da ne zaboravime koi sme, da se potsetime na
na svetite bra}a Kiril i Metodij, najgolemite kulturni prerodbenici na site vremiwa na ovie prostori, na 24 maj nivniot zaedni~ki praznik. Kiril i Metodij poteknuvaat od ugledno solunsko semejstvo. Najstariot od sedumte deca na Lav i Marija, Metodij, e roden okolu 815 godina, a Konstantin, koj vo mona{tvo go dobil imeto Kiril, bil sedmo dete i e roden vo 826 ili 827 godina. Niven znak na raspoznavawe e prvata azbuka, glagolicata.
Otkako se istaknale so svojata intelektualna dejnost, Kiril i Metodij, od strana na vizantiskiot dvor bile anga`irani vo tri va`ni misii: Saracenskata, Hazarskata i Moravskata. Kiril u~estvuval vo site tri, a Metodij vo poslednite dve. Sepak, najva`na za dvajcata bra}a e Moravskata misija, koja e zna~ajna i za idninata na site Sloveni. Inicijativata za ovaa misija ja dal moravskiot knez Rostislav, koj za da ja stabilizira svojata dr`ava na politi~ki plan, prezemal merki za re{avawe na crkovnoto pra{awe. No, germanskite sve{tenici ne mo`ele da se pomirat so faktot deka poleka, no sigurno gi gubat prihodite i nivnite dolgoro~ni planovi za politi~ka dominacija vo Moravija i asimilacija na tamo{noto naselenie. Tie gi obvinuvale solunskite bra}a za eres i povreda na bo`joto slovo, koe trebalo da se propoveda samo na tri jazici: evrejskiot, gr~kiot i latinskiot. Za nivnata rabota vo Moravija i za problemite so germanskite sve{tenici znael i papata Nikola I. Zatoa, toj gi pokanil da dojdat vo Rim i tamu da go re{at sporot. Bra}ata Kiril i Metodij bile sve~eno pre~ekani vo Rim od noviot papa Hadrijan 2, bidej}i vo me|uvreme umrel papata Nikola I. Sve~enosta se zgolemila od pri~ina {to tie so sebe gi nosele mo{tite na rimskiot Papa Kliment I, koi Kiril gi na{ol za vreme na Hazarskata misija.
PAPATA...
..., trgnuvaj}i od nekoi interesi na papskata stolica, svesen za popularnosta na Kiril i Metodij me|u narodot vo Moravija i Panonija, no i za mo`nosta ovie crkvi da se svrtat kon Carigrad, gi prifatil skoro site nivni barawa. Pokraj toa, toj gi zel vo za{tita nivnite knigi, Metodija go proizvel vo sve{tenik, Konstantin vo povisok kalu|erski red so {to go dobil imeto Kiril, pove}e u~enici dobile sve{teni~ki zvawa, a Kliment i Naum stanale prezviteri.
No, po golemite napori, bolesta go sovladala Kirila i toj po~inal vo Rim na 27 fevruari 869 godina, na golema `al na brat mu Metodij i negovite u~enici. Tie go pogrebale vo Rim, re{eni da se vratat i da go prodol`at negovoto delo.
Denes, mo{tite na Sveti Kiril Solunski po~ivaat vo Rim vo Crkvata "Sveti Kliment".
Po mnogu dni, filozofot odej}i na sud, mu re~e na brata si Metodija:
"Eve brate, nie dvajcata bevme pregnati da orame edna brazda i jas pa|am na nivata, okon~uvaj}i gi svoite dni, a ti mo{ne mnogu ja qubi{ gorata. No, nemoj zaradi gorata da go ostavi{ na{eto u~ewe, za{to so nego }e bide{ spasen", pi{uva vo `itieto na Sveti Metodij.
Po smrtta na Kiril i po mnogu peripetii, Metodij bil zatvoren, a od zatvorot bil osloboden duri vo 873 godina so zalagawe na rimskiot papa. Umrel na 19 april 885 godina, a bil pogreban vo moravskata prestolnina Velegrad. Po smrtta na Metodij, germanskite sve{tenici `estoko se presmetale so negovite u~enici. Nekoi od niv bile prodadeni kako robovi, drugi pak bile proterani preku Dunav, na jug. Me|u niv bile Kliment, Naum i Angelarij, koi stignale vo bugarskata dr`ava, a Kliment i Naum podocna se vratile vo Makedonija kade go prodol`ile golemoto delo na svetite u~iteli na bregot na Ohridskoto Ezero, vo drevniot Ohrid.
Dodeka makedonskite predavnici so pomo{ na odredeni stranski olesnuva~i go prodavaat i ona po {to treba da n# pametat i da se prepoznavaat idnite generacii, s# poaktivni se i na{ite sosedi, Bugarite, koi vo kontinuitet posegaat so raka na s# {to e makedonsko. Ovaa godina, bez nikakvo snebivawe tie najavija deka ~estvuvaweto na Sveti Kiril i Metodij }e go pravat vo Ohrid. Najverojatno }e go napravea toa, duri so blagoslov na "na{ite patrioti", ako ne gi spre~e{e najavenata poseta na Papata, koj i pokraj lo{ata zdravstvena sostojba, intenzivno se podgotvuva za posetata na Sofija.
Koga be{e deteto na sedum godini, soni son, pa im go raska`a na tatka si i na majka si i im re~e:
"Sobiraj gi site devojki od na{iot grad, strategot mi re~e: 'Odberi edna od niv koja saka{ za sopruga i pomo{ni~ka sprema tebe'. A jas gi poglednav site i otkako gi razgledav dogledav edna najubava od site, so svetlo lice, bogato uktasena so zlatni gerdani i biseri i so sekakov nakit. Imeto & be{e Sofija t.e. mudrost. Ja odbrav nea".
(Izvadok od `itieto na Sveti Kiril, koe go napi{a Sveti Kliment Ohridski)
Filozofot toga{ ima{e 24 godini. Carot svikuvaj}i sobor, go povika i nego i mu re~e:
"Slu{a{ li, Filozofe, {to zboruvaat poganite Agareni protiv na{ata vera? Bidej}i si sluga i u~enik na Sveta Troica, odi i sprotivi im se, a Bog, koj priveduva kon kraj sekakvo delo i kogo go slavime vo Troicata: Tatkoto i Sinot i Svetiot Duh, toj neka ti dade blagoslov i sila vo zborot, neka te prika`e kako drug nov David koj so tri kamena go pobedil Golijata, i neka te vrati kaj nas, dostoen za carstvoto nebesno".
Koga go ~u ova odgovori: "So radost }e pojdam za hristijanskata vera. Zarem mo`e ne{to da bide poslatko za mene na ovoj svet odo{to da `iveam i da umram za Sveta Troica?". Mu go dadoa askirit Georgij i gi ispratija.
Koga stasaa tamu, vidoa deka ima{e naslikani demonski likovi nasekade po vratite na site hristijani i deka pred niv pravea neprili~ni prizori. Toga{ Filozofot go pra{aa vaka: "Mo`e{ li Filozofe, da go razbere{ ova, {to zna~i?" A toj re~e: "Gledam demonski likovi i mislam deka vnatre `iveat hristijani, pa bidej}i ovie ne mo`at da `iveat zaedno so niv, begaat od niv nadvor. A tamu kade nema takvi sliki od nadvor, tamu tie se vnatre, zaedno so doma{nite."
Sedej}i za vreme na ru~ek, Agarenite, umni i u~eni lu|e, ve{ti vo geometrija, astronomija i drugite nauki, obiduvaj}i go, mu postavuvaa pra{awa, zboruvaj}i: "Gleda{ li vo toa, Filozofe, ~udno ~udo, {to bo`jiot prorok Muhamed ni donese blaga vest od Boga i gi preobrati moite lu|e i {to site nie se pridru`uvame do negoviot zakon i vo ni{to ne otstapuvame od nego. A vie hristijanite, go ispovedate Hristoviot zakon, na va{iot prorok, edni vaka, drugi inaku, kako koj saka, taka ~inite i pravite". Na ovie Filozofot im odgovori: 'Na{iot Bog e kako morskata dlabo~ina, i prorokot za nego veli: Koj }e go bara negoviot rod, oti negoviot `ivot od zemjata se voznesuva". Da go baraat mnozina vleguvaat vo tie dlabini, - i tie so silen um, so negova pomo{ primaj}i go umstvenoto blago preplivuvaat i se vra}aat, a slabite kako da se obiduvaat vo gnili korabi da preplivaat, - pa edni tonat, a drugi so maka odvaj di{at i se lulaat na branovite vo besilna mrza. I, va{eto e tesno i dostapno, taka {to sekoj mo`e da go presko~i, malo i golemo.
(Izvadok od `itieto na Sveti Kiril)