Sojuzot na sindikatite na Makedonija go oceni kako uspe{en po~etokot na generalniot {trajk na vrabotenite vo javniot sektor, koi vo ponedelnikot na 20 maj ja prekinaa rabotata so barawe da se utvrdi iznosot na najniska plata. Poradi {trajkot ne rabotea u~ili{tata, bolnicite, sudovite i kulturnite institucii. Vrabotenite bea na svoite rabotni mesta, no gi ispolnuvaa samo najneophodnite rabotni zada~i.

Pregovorite me|u misijata na Me|unarodniot monetaren fond i timot na Ministerstvoto za finansii za sklu~uvawe na nov stend-baj aran`man u{te na po~etokot zapnaa okolu dilemata: }e ima ili ne nov dogovor za kredit. Za razlika od makedonskata strana, koja najavi deka MMF po obi~aj ne sklu~uva aran`mani so nekoja zemja pred izbori, misijata na ovaa finansiska organizacija, pri prvata sredba so ministerot za finansii, Nikola Gruevski, i so premierot Georgievski, soop{ti deka programata, a ne izborite, e klu~na za odobruvawe na finansiska pomo{.

Vo makedonskata vladina delegacija, pokraj vicepremierot Zoran Krstevski, se i potpretsedatelot na sobranieto, Iqaz Halimi, i ambasadorot vo Grcija, Qup~o Arsovski.

Tie vo Solun, vo ramkite na devettiot biznis-forum {to se odr`uva vo organizacija na Amerikansko-gr~kata komora i Asocijacijata na industrijalcite od Severna Grcija, ostvarija pove}e bilateralni sredbi.

Pretsedatelite na vladite na Makedonija i na Grcija, Qub~o Georgievski i Kostas Simitisv idniot mesec }e go pu{tat vo upotreba naftovodot Skopje - Solun, Proekt vreden sto milioni dolari, izjavi izvr{niot direktor na "Helenik petroleum", Jorgos Moraitis.

Moraitis pred novinarite na marginite na devettiot Forum za politi~ka i ekonomska sorabotka na dr`avite od Jugoisto~na Evropa vo Solun, istakna deka e planirano od skopskata Rafinerija OKTA da bidat izgradeni u{te dva naftovoda, edniot vo dol`ina od 50 do 60 kilometri {to }e ja povrze Rafinerijata so Kosovo i drugiot vo dol`ina od 15 kilometri {to }e ja povrze OKTA so Ju`na Srbija.

"Elektrostopanstvo na Makedonija" vo Atina potpi{a Dogovor za izgradba na 400-kilovolten dalnovod Bitola - Lerin so gr~kata kompanija "Pablik pauer korporej{n" (PPK). Dogovorot go potpi{aa generalniot direktor na ESM, Lambe Arnaudov, i generalniot menaxer na PPK, Stergios Pezis, a na sostanokot prisustvuvaa i pretstavnici na investitorot ATEL od [vajcarija, koj }e finansira del od Proektot. Vkupnata investicija iznesuva deset milioni dolari, od koi polovinata gi obezbedi "Elektrostopanstvo na Makedonija". Dalnovodot, koj treba da bide izgraden za edna godina, e so dol`ina od 45 kilometri.

Hidrosistemot "Stre`evo", najposle, }e mo`e da raspolaga so sredstva vo iznos nad sedum milioni evra, {to vo forma na kredit doa|aat od [panija i kone~no }e mo`e da startuva so izgradbata na odamna planiranata mini-hidrocentrala "Lera" na noviot cevkovod {to so tehnolo{ka voda vo sistemot }e go snabduva REK "Bitola".

Komisijata za hartii od vrednost podnese 40 krivi~ni prijavi do direktori ili ovlasteni lica na akcionerskite dru{tva koi ne gi dostavija akcionerskite knigi do Centralniot depozitar za hartii od vrednost.

Soglasno Zakonot, za ova krivi~no delo e predvidena kazna zatvor od edna do tri godini. Pokraj ve}e podnesenite 40, od Komisijata najavuvaat deka nedelava }e bidat podneseni u{te 10 novi prijavi za istoto krivi~no delo.

Zaklu~no do petok (24 maj) okolu 221.000 akcioneri vo dr`avava na doma{na adresa }e dobijat detalno izvestuvawe za brojot na akcii {to gi poseduvaat vo edno ili pove}e akcionerski dru{tva vo zemjava.

Ova, me|u drugoto, go najavi Stevan [ap~evski, direktor na Centralniot depozitar za hartii od vrednost, na Seminarot za funkcioniraweto na Makedonskata berza {to se odr`a vo Ohrid. Pri krajot na minatata nedela od Centralniot depozitar ve}e se isprateni 112.000 pismeni izvestuvawa do akcionerite.

Pregovorite za vlezot na Kanadskata po{ta vo Makedonskata po{ta prodol`uvaat na vladino nivo. Karakteristi~no e deka vo sopstveni~kata struktura na Kanadska po{ta figurira i dr`avata, kako i toa deka za prvpat na pregovori doa|a vnukot na kanadskiot Premier. Edna od glavnite pri~ini za zaglavuvawe na pregovorite be{e faktot {to Kana|anite namesto koncesija, nametnaa sorabotka preku zaedni~ko vlo`uvawe {to na nekoj na~in ja namali i visokata provizija. Isto taka, dvete partii, VMRO-DPMNE i DPA, sporea okolu predvodni~koto mesto vo pregovorite.

Direktorot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Vojo Mihajlovski, s# u{te go nema staveno potpisot na dokumentot so koj se regulira finansiraweto na Voenata bolnica, taka {to ovaa voeno-medicinska ustanova i natamu e na prinudniot post {to po negov nalog po~na da se praktikuva od prvi juli minatata godina. I pokraj toa {to pred 15-tina dena be{e postignata spogodba za t.n. kratkoro~no finansirawe (do krajot na godinava) na Voenata bolnica, na nejzina smetka dosega ne e prefrlen nitu denar od fondovskata kasa za izvr{enite uslugi.

Tetovskite stopanstvenici i samostojni zanaet~ii baraat od Ministerstvoto za finansii i Vladata da utvrdat nov razumen rok i sloboden izbor na doveritel od kogo }e se nabavat fiskalni kasi. Ako ne se prifatat vakvite barawa, tetovskite zanaet~ii i stopanstvenici najavuvaat gra|anska neposlu{nost i neispolnuvawe na obvrskite od gra|anite na razli~ni na~ini. Ova se osnovnite zaklu~oci od sostanokot vo tetovskoto Zdru`enie na samostojnite stopanstvenici i zanaet~ii, koj be{e posveten na obvrskite za voveduvawe fiskalni kasi.

Najavata na Ministerstvoto za finansii deka so poseben zakon za obes{tetuvawe na {teda~ite na piramidalnite {tedilnici }e gi obes{teti {teda~ite na TAT, "Lavci" i na "Alfa - S" e samo predizboren marketing. Ova go tvrdat nekolku nezavisni finansiski eksperti od bankarskiot sektor i profesori od Pravniot fakultet. Edinstveni instrumenti so koi mo`e da se trguva, velat bankarite, se t.n. sertifikati za depozit koi mora da gi verifikuva Komisijata za hartii od vrednost i so koi dr`avata garantira deka {teda~ot ima za{teda vo TAT, "Lavci" ili "Alfa - S". Takvi sertifikati za depozit Vladata mo`e da donese samo preku zakon koj }e mine vo Sobranieto i zad koj }e zastane dr`avata so buxetski sredstva, kako {to se pravi sega, no nikako ne mo`e da se odnesuva za ovaa buxetska godina kade {to nema predvideno stavka vo buxetskite rashodi za taa namena.

Od 20 maj oficijalno po~na da se realizira mediumskata kampawa za Proektot "Bidi zemjodelec - po~uvstvuvaj go pulsot na `ivotot me|u prstite". Celta na Proektot e preku realno informirawe za zakonite od oblasta na zemjodelstvoto da se potencira prednosta na zemjodelskata profesija. So Zakonot za zemjodelska dejnost zemjodelecot dobiva status na vraboten so pravo na zdravstveno, socijalno i penzisko osiguruvawe, so {to }e mo`e da gi koristi beneficiite na Fondot za zemjodelstvo. Fondot za zemjodelstvo, koj e predmet na ovaa kampawa, bi ovozmo`il iskoristuvawe na negovite pogodnosti.