Vo vrska so odlukata na dve komisii na lokalnite kosovski vlasti za nepriznavawe na Spogodbata za obele`uvawe i protegawe na granicata me|u Makedonija i SR Jugoslavija vo delot kon Kosovo, ministerot za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, upati pisma do ministrite za nadvore{ni raboti na Velika Britanija, Xek Strou, na Francija, Dominik de Vilepin, na Ruskata Federacija Igor Ivanov i na Kina Tang Xija{ien, site postojani ~lenki na Sovetot za bezbednost na ON.

Vo pismata se izrazuva dlaboka zagri`enost poradi neodgovornata odluka na lokalnite kosovski vlasti koja bi mo`ela da ja zagrozi bezbednosta vo regionot, a osobeno bezbednosnata sostojba vo dol`ina na granicata me|u Makedonija i SRJ vo delot kon Kosovo.

Pobarana e poddr{ka na stavovite na zemjava po ova pra{awe i ostra reakcija vo osuda na odlukata, kako i spre~uvawe na idni vakvi aktivnosti koi ne pridonesuvaat za stabilizacija na sostojbite vo regionot i naporite na Makedonija vo taa nasoka.

Vo pregovorite me|u MPC i SPC e postignat napredok vo vrska so Nacrt-dokumentot za priznavawe na MPC. So dokumentot e predviden opredelen termin vo koj MPC }e ima status na avtonomna pravoslavna crkva. Kako {to javuva Radio Doj~e Vele, dogovoreno e po potpi{uvaweto na dokumentot vedna{ da zapo~nat pregovori i za avtokefalnosta na MPC, a dotoga{ taa }e ima pravo da nastapuva samostojno vo komunikacijata so drugite crkvi.

Delegacijata na MPC ovoj pat vo Ni{ na masata go stavi terminot samostojnost, {to vo princip ne e crkoven termin, no e ponuden za da se izleze od }or-sokakot. G. Pahomie za Doj~e vele izjavil deka srpskata strana ja prifatila ovaa nova formula so edna dodavka: zad terminot samostojna da se dodade i terminot avtonomna kako i imeto Ohridska arhiepiskopija.

Pretsedatelot na gr~kiot Parlament, Apostolis Kaklamanis, na sostanokot na pretsedatelite na parlamentite na dr`avite vklu~eni vo Jadransko-jonskata inicijativa ostvari sredba so {efovite na slovene~kiot i na bosansko-hercegova~kiot parlament. Na ovaa sredba naglaseno e deka Grcija go poddr`uva ~lenstvoto na Slovenija i na drugite zemji kandidatki vo EU.

Zna~i li toa deka Grcija & dava poddr{ka i na Makedonija za vlez vo Unijata?!

Rektorot na Skopskiot univerzitet "Sveti Kiril i Metodij", Aleksandar An~evski i rektorot na Bugarskiot univerzitet "Kiril i Metodij" od Veliko Trnovo, Ivan Haralampiev, potpi{aa dogovor za prodol`uvawe na sorabotkata.

Dvete institucii vo idnina }e prodol`at so razmenata na iskustvata i informaciite od pove}e oblasti, me|u koi i filologijata, istorijata, arheologijata, informatikata i umetnostite.

Na 20 maj vo Skopje vo salata na Domot na Armijata, bugarskata Ambasada organizira{e Sve~en koncert po povod 24 maj koj go opredeluva kako Den na bugarskata prosveta i kultura i na slovenskata pismenost.

Bugarskiot ambasador vo Makedonija, Aleksandar Jordanov, oficijalno im vra~i nagradi na pove}emina intelektualci od Makedonija za razvojot na bilateralnite odnosi me|u dvete dr`avi vo oblasta na kulturata, naukata i obrazovanieto.

Poradi posetata na papata Jovan Pavel Vtori od 21 maj vo narednite nekolku denovi Sofija }e bide blokirana. Okolu 6.000 policajci }e vodat gri`a za bezbednosta na Poglavarot na Rimokatoli~kata crkva.

Za golem broj bugarski gra|ani papata e dobredojden, no ima i takvi koi se protiv toa. Interesno e deka toj ne e dobredojden za Poglavarot na Bugarskata pravoslavna crkva, Patrijarhot Maksim.

Po sletuvaweto na sofiskiot aerodrom, Poglavarot na katolicite }e osveti bugarska zemja koja }e mu bide podnesena od dve deca vo specijalno sanda~e.

Spored programata, papata }e prisustvuva i na sve~enosta {to }e bide organizirana po povod 24 maj, Denot na makedonskite prosvetiteli, bra}ata Kiril i Metodij, a na koja se pokaneti blizu 4.000 gosti.

Vo izdanie na Zdru`enieto na Egejskite Makedonci vo Ungarija izleze od pe~at 60-tiot broj na spisanieto "Makedonski izvor". Vo nego ~lenovite na Zdru`enieto se potsetuvaat i pi{uvaat za nivnite rodni mesta, a sekako i za odbele`uvaweto na 130 godini od ra|aweto na Goce Del~ev.

Opfateni se selata Rabi i Medovo koi se nao|aat blizu do gr~ko-makedonskata granica, vo blizina na ezeroto Mala Prespa. Potoa spomnati se makedonskata naselba Trnovo koja se nao|a na patot od Lerin za Kostur, kako i seloto Orovnik koe se nao|a do isto~niot breg na ezeroto Mala Prespa. Opi{ano e i makedonskoto selo Trnaa koe se nao|a na bregot na ezeroto Mala Prespa. Spisanieto izobiluva so fotografii od spomnatite makedonski sela i ilustrirani makedonski narodni nosii koi se dopolneti so opis i istorija na sekoja od niv.

Denovive za vreme na prestojot vo Pleven, Bugarija, delegacija na Sovetot na Op{tinata Bitola ima{e sredba so pretstavnici na gradot Kajzerslautern od Germanija. Na istata se zboruvalo za vostanovuvawe na trajni sorabotki so cel da bidat sozdadeni mostovi za zbratimuvawe me|u ovie dva grada. Dogovoreno e zaedni~ki da se odr`at pove}e tribini, da se realiziraat proekti koi }e ovozmo`at pouspe{no osoznavawe na kulturnite tradicii me|u gra|anite od ovie dva grada.