"OLESNI, RAZRE[I, PROSTI"

Poslednata drama "Olesni, razre{i, prosti" krie vo sebe nekoj splet i povrzanost na nastanite od pred ~etirinaesetina veka. Si`eto e kratko. Po~nuva so karikirana slika za doa|aweto na Slovenite, iako efektot e obraten: vidovte kako bilo, kako {to n# u~ea. Fonot e mediumski kade {to niz ekspresija se menuvaat sliki. Svetite bra}a Kiril i Metodij glagolot na scenata: az, buki, vedi... toa e pri~ina da poludi direktorot i toa pred izbori.

Aristotel ja raska`a "Ilijada" vo deset reda i dodade: Sekoj red i sekoj zbor taka se ispolnuva vo sebe da krie bezbroj drami (kako celini). Toa na avtorot mu e dobro poznato i go primenuva vo svoeto tvore{tvo. Drugo e pra{aweto {to vo toa }e vidi re`iserot i {to i kako }e go do`ivee akterot. Nadopolnuvawata {to se pravat od site ja zavr{uvaat timskata rabota.

Ja gledav prestavata pove}e pati pred i zad zavesa. Toa mi ovozmo`i da gi vidam site te{kotii {to moraat da gi prebroduvaat.

Prvo trinaeset ulogi vo tekstot rasporedeni se na sedum akteri. Za da ne izleguva od uloga akterot mora pove}e pati da se transformira i da se vra}a so golema koncentracija na raznite likovi.

Navistina Hi~kok vo site svoi filmovi se pojavuva{e so eden svoj kadar, pove}e kako potpis, a ne za pogolemo {tedewe vo oskudnosta kako {to e slu~ajot so Den~ov, rastrgnuvaj}i se kako re`iser i akter. Pove}e pati se potvrdil na ist na~in, a mo`ebi pretstavata mnogu pove}e bi dobila koga bi bila samo cvrsta raka na usoglasuvawe na raznite faktori {to go pravat teatarot. Taka e toa koga se nema redovno finansirawe. Teatarot e sekade ist, nema mal i golem, glaven i sporeden kako i ulogite. Toa i go doka`uva "Skrb i uteha".

Vo pretstavata "Olesni, razre{i, prosti", osve`uvawe se ulogite na Zorica Pan~i} i Filareta Atanasova kade {to ja zgrap~uvaat publikata so sekoe pojavuvawe da se razveseli i da aplaudira. Ulogata na Edmund Sotir kako miliconer, kako Gigo i kako gra|anin so svojata avtenti~nost mu obezbedija simpatii: ne glumel, ist bil. Kone~no, Erdoan Maksut lesno se spravi so slo`enosta na likovite i ne e ni{to ~udno koga majka mu Suzana so tatko mu isto akter, od dete gi gledal na premiera i vo teatar i vo film. Nadarenosta e i nasledna, sekako. Bra}ata Kiril i Metodij i ni{to da ne zboruvaa dovolno be{e nivnata pojava. Kostimografot Roze Traj~eska napravila `ivi freski. Mo`ela da se potrudi istoto da go postigne i kaj drugite, osobeno kaj akterite so po dve i pove}e ulogi.

Za ovoj teatar i za ovaa pretstava posebno sakam da se iska`am za ekskluzivnosta na igrata na Stra{ko Milo{evski. Podolgo vreme ja sledam negovata aktivnost na scenata, negovata raznovidnost na ulogi, a {to e najva`no negovata memorija. Se se}avate li na suflerot na sred scena vo site teatri podzatskrien od publikata?! Stra{ko si e samo sufler na sebesi. Dlaboko vo svojata svest gi rasporedil ulogite i nema zaboravawe. Umot, izgledot, dikcijata, s# mu e dodeleno. Pa kako toga{ nema da se dvi`i tolku suvereno na scena i nasekade me|u lu|eto. Zastanat vo poza na Jane Sandanski ja ka`uva{e pesnata na Renxov za Janeta. Potoa Bolen Doj~in, pa drugi tekstovi za sekoja prigoda. Zborovite kako bistri poto~iwa se slevaat vo silna reka, toa mislata raste i ja branuva du{ata so monolog, so monodrama ili so molk, roden e za s# od toa. Takvite lu|e go pravat teatarot. Takvi se lu|eto vo "Skrb i uteha" - sekoga{ podgotveni od ni{to da napravat ne{to. Toa se lu|eto, site podednakvo va`ni. Glumecot mo`e da markira, tehnikata nikako. Site zaedno se stremat kon sovr{enstvo da & se slu`i na umetnosta i da se odbele`uvaat jubilei. Ovoj pat 101 godina od postoewe na teatarot na ^ernodrinski.