Vo nedelnikot "Makedonsko sonce" br. 406 vo rubrikata Pisma pod naslov "Dezerteri zbor" go pro~itav pismoto na gospodin Du{an Andovski.

Kako prvo, da vi ka`am gospodine Andovski, kritikata ja upatuvate do starata garda na Gligorov, a sakate da gi pofalite tie od DPMNE. Jas gospodine bev isto kako vas sekretar na zadgrani~niot komitet od Berlin, Germanija, no pravo da vi ka`am tie zadgrani~ni komiteti se rasturija kako kuli od karti, pa ako postoi nekojsi takov komitet, toj e so eden ~ovek kako {to ste vie mo`ebi.

Dodeka DPMNE ne be{e na vlast, gospodinot Georgievski vele{e deka }e imame pravo da glasame i od stranstvo, a sega ne se se}ava za toa. Vele{e deka }e mo`eme so pomali dava~ki da doneseme, oti Makedonija nema "Avtoindustrija" koja treba da se za{titi, a sega nemame nitu edna privilegija {to porano ja imavme. Jas gospodine ~itam vo spisanija kako "Lavovite", "Tigrite", "Me~kite" i drugi `ivotni kako tepaat po narodot ako za ne{to protestira, a na ba{ibozukot ne im go stiska da ~epnat, pa tie go zamenija krlu}ot so kala{nikov i sega slobodno se {etaat niz Makedonija kako {to sakaat za{to nema koj da gi spre~i.

Jas gospodine Andonovski se izraduvav koga dobi DPMNE, oti mislev deka }e dobieme promeni pozitivni i korisni kako za Makedonija taka i za narodot makedonski, no i tie ja fatija taktikata od Gligorov - pred izborite sreduvaat soka~iwa i vetuvaat s#, a potoa ne se se}avaat. Vo komunizmot be{e vaka: ako ima{ partiska kni{ka }e bide{ meta~, a sega?

Jas samo edno mo`am na Va{eto pismo da ka`am: Makedonija s# u{te nema rodeno zdrav ~ovek koj }e go {titi makedonskiot narod i Makedonija. Do sega samo se ra|aat kilavi nadripoliti~ari, pa zatoa treba dolgo da traeme, no }e dojde i toj den edna{.

Da ni bide ~estit denot na prosvetitelite Sv. Kiril i Metodij. No, tie da bea `ivi denes i da videa kakvi s# ne profiteri, karieristi, kameleoni i partiski poltron~iwa i son~ogledi go vodat osnovnoto, srednoto i visokoto obrazovanie, jas veruvam deka tie v zemja }e propadnat od neizdr`liviot sram i grev od sostojbite vo makedonskoto obrazovanie. A gospodata nadle`ni za obrazovanieto ne davaat ni "pet pari" za re{avawe na gorlivite problemi natalo`uvani so godini, ako ne i so decenii.

Ona {to najmnogu zagri`uva e enormnata pojava na razno-razni profiteri vo obrazovanieto, pred s# od redot na profesor~iwata, dali univerzitetski, ili pak sredno{kolski so nivnite "izvonredni" direktori, la`ni instant VMRO-vci. Tie blagodarenie na polo`bata i statusot i neograni~enite mo`nosti koi gi imaat vo domenot na matnoto profiterstvo vrz grbot na bednite u~enici i na nivnite ste~ajni ograbeni roditeli koi poslednata para ja izdvojuvaat za nivnite deca da mo`at da go slu{at slovoto na naukata i da se obrazuvaat pod navoden evropski "Pekna{ki i Farevski" terk. No, za `al seto toa ne e taka i rabotite vo sredno{kolskoto obrazovanie ni od daleku ne se rozovi, tuku dekadentno crni.

Tipi~en primer koj toa go potvrduva se neodamne{nite slu~uvawa vo negotinskata gimnazija i nevidenoto samovolie izrazeno od strana na direktorkata, gospo|a Bajatovska. Sli~ni takvi devijacii se prisutni i vo gimnazijata vo Ko~ani. So postavuvaweto na ofarbaniot "instant" VMRO-vec, porane{en zakoraven komunist koj i vo ednoumieto "izgural" eden le`eren mandat za direktor i toga{ voop{to ni{to ne napravil. Negovoto ceneto ime e Du{an Za{ev (prefaleniot profesor po matematika), ~ovekot koj go dr`i "monopolot" za podgotvuvawe na u~enici po matematika so neizbe`noto ottrgawe na 50 evra od xebot na osiroma{enite kutri roditeli koi se podgotveni da dadat i pove}e samo nivnoto dete da ja "progura" godinata. No, toa ne e s#. Pove}emina negovi poltron~iwa so koi toj li~no rakovodi imaat registrirano i otvoreno {koli (kursevi) za polesno navodno sovladuvawe na angliskiot jazik, informatikata i drugi predmeti vo zavisnot koj {to predava. Vo gimnazijata "Qup~o Santov" direktorot Za{ev zaedno so svoite poltron~iwa ima razraboteno posebna {ema i princip vo vrska koi u~enici }e odat na podgotvuvawe kaj nego, a koi kaj kolegite i potoa me|usebno po dogovor so negovite puleni profesor~iwa }e gi "{timaat" ocenkite na navodno "slabite" u~enici. Vo istata gimnazija voop{to ne postoi nikakov red i disciplina i zatoa direktorot Za{ev voop{to ne e zagri`en i toj toa uspe{no go tolerira i na nekoj na~in sprotivno od negovata kole{ka od Negotino so u~enicite ima vospostaveno epten liberalen odnos i "glavniot" zbor go imaat u~enicite, bidej}i istite nedisciplinirani u~enici sponzorirani od nivnite naivni roditeli parite za podgotovuvawe i popravawe na slabite ocenki }e se najdat vo xebovite na "dobriot" direktor Za{ev i negovite kompawoni. Za drugite navodni dalaveri na gospodinot direktor kako i za negovite "partiski" dilovi za vrabotuvawe prefrluvawe od edno rabotno mesto na drugo vo nedostig od vreme i prostor }e ostavime vo nekoja druga prilika da go obelodenime i mnogute grevovi koi mu le`at na du{a.

Na krajot se pra{uvame i upatuvame javen apel direktno do nadle`nie vo Ministerstvoto za obrazovanie: Do koga eden flegmati~en, moralno nizok, cini~en ~ovek so afiniteti vo oblasta na denunciraweto, ozboruvaweto i praveweto namesteni insinuirani valkani igri za eliminirawe na ~esnite i sposobnite lu|e }e ja vodi gimnazijata vo Ko~ani i debelo pod pokrovitelstvo na vladeja~kata partija }e profitira i }e ~eka "zaslu`ena" penzija?!

U{te vo januari 1998 godina, kako gra|anin i diplomiran pravnik so polo`en pravosuden ispit do Ustavniot sud na RM podnesov inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na 778 odredbi od Zakonot za op{tata upravna postapka ("Sl. list na SFRJ" br. 47/86), a vo fevruari 1998 godina, podnesov i Inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na Zakonot za upravnite sporovi ("Sl. list na SFRJ" br. 4/77 i 36/77).

Me|utoa, Ustavniot sud na RM dosega s# u{te se nema proizneseno po navedenite inicijativi so donesuvawe na soodvetni re{enija - da povede postapka, ili pak da utvrdi deka nema osnova za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na navedenite zakoni.

Iako spored ~len 23 stav 1 od Delovnikot na Ustavniot sud na RM ("sl. vesnik na RM" br. 70/92), Ustavniot sud be{e dol`en toa da go stori najdocna vo rok od tri meseca od denot koga predmetot e daden vo rabota.

Poradi toa vo maj 1999 godina (zna~i, po godina i tri meseci od podnesuvaweto na vtorata inicijativa) pismeno go potsetiv Ustavniot sud na negovata obvrska da se proiznese po moite inicijativi so donesuvawe na svoi re{enija. I Sekretarot na Sudot so pismo broj 245/99 od 01.6. 1999 godina, me izvesti deka navedenite predmeti se nao|aat vo rabota, vo faza na prethodna postapka.

Me|utoa, kako podnositel na inicijativite, smetav deka i prethodnata postapka mora da ima svoj kraj vo fevruari 2000 godina, po vtorpat pismeno se obrativ do Ustavniot sud na RM so molba da se re{at moite inicijativi. No, Ustavniot sud za ova moe obra}awe ne najde za potrebno nitu da me izvesti so kakov i da e odgovor - re{enie (iako sekoj gra|anin ima pravo da podnesuva pretstavki do dr`avnite organi i drugite javni slu`bi i na niv da dobie odgovor - ~len 24 stav 1 od Ustavot na RM), a kamo li da gi re{ava podnesenite inicijativi!?

Vo fevruari i juli 2000 godina, povtorno go potsetiv pismeno Ustavniot sud na svoite obvrski za donesuvawe re{enija po podnesenite inicijativi. No, bidej}i i po tie pismeni obra}awa ne se postapuva{e, so Poplaka do pretsedatelot na Ustavniot sud, d-r Todor Xunov, se obrativ na den 3.9. 2001 godina. Me|utoa, za `al, i pretsedatelot na Ustavniot sud ne prezede nikakvi merki ovie predmeti da se zemat vo re{avawe, a nitu pak me izvesti poradi koi pri~ini ne se postapuva po moite inicijativi, taka {to vo slu~ajov moite inicijativi s# u{te se nao|aat vo faza na prethodna postapka, iako pominaa pove}e od ~etiri polni godini od podnesuvaweto na inicijativata.

Za vakvata pojava za nerabotata na Ustavniot sud pi{uvav i vo "Delo" br. 364 od 20.10. 2000 godina, str. 65-66. No, za `al, bez nikakva polza za re{avawe na podnesenite inicijativi.

Ustavniot sud po moi inicijativi donese dve re{enija za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na pove}e odredbi od Zakonot za vonprocesnata postapka i od Zakonot za upravnata inspekcija, U. br. 18/99 od 5.5. 1999 i U.br. 37/99 od 15.5. 1999 godina. Me|utoa, i po tie re{enija, Ustavniot sud dosega nema doneseno svoi kone~ni odluki. Zo{to? Ne mi e s# u{te poznato!

Poradi seto izneseno smetam deka vakvata neefikasnost i nea`urnost na Ustavniot sud po ovie ~etiri predmeti ne mo`e da mu slu`i na ~est i ne e za pofalba rabotata na Sudot kako specijalen organ na Republikata koj ja {titi ustavnosta i zakonitosta (~len 108 od Ustavot na RM) i koj bi trebalo da dava pozitiven primer za a`urnosta, efikasnosta i urednosta na redovnoto sudstvo i drugite organi vo na{ata zemja.

Predmetite mora da se re{avaat po red i vo razumen rok nezavisno od toa dali toa mu se dopa|a ili ne na Ustavniot sud!

Se nadevam deka Ustavniot sud }e smogne sili i }e najde dobra volja i }e gi re{i i ovie ~etiri predmeti, kako {to treba i kako {to mu dolikuva na eden Ustaven sud ili barem kako na inicijator, }e mi odgovori poradi koi pri~ini ne saka Ustavniot sud da ne postapuva po ovie predmeti!

Sigurno desetina pati se motiviram da napi{am edno pismo so kritiki kon politi~arite (ajducite) vo vesnicite, no sekoga{ me prekinuva mislata deka imeto }e mi go objavat javno deka mo`ebi urednikot }e go frli vo korpata, ili pak politi~kata oboenost na vesnikot nema da dozvoli objavuvawe poradi vakvata ili onakvata sodr`ina. No, ~ovek koga }e mu pukne filmot i koga }e mu zavr{at nervite, a ne mo`e da krikne i da se obide da ja ka`e vistinata kon koja se samo politi~arite slepi, a site drugi ja gledaat, toga{ sednuva, go pi{uva toa pismo i go ispra}a, pa {to saka neka bide.

Faktot deka stanavme nacija koja pet ~asa dnevno gleda televizija, a od toa ~etiri ~asa vesti, polovina ~as {panski serii i polovina ~as Xeri Springer, doveduva do takva op{testvena sostojba kaj narodot koja{to ednostavno mo`e da se opi{e kako neizdr`liva. Xorx Orvel i negovata "1984" e u~ebnik za prvo oddelenie nasproti na{eto sekojdnevno perewe na mozocite za toa {to napravil Qub~o, pa {to rekol Branko, pa kako site gi izla`al i izmamil Andov, pa {to otpeal Qube, pa kolku ukrale site zaedno, pa kolku grama patriotizam imal Bu~kovski, pa kako Spasov mu go zbiberil na Florovski, kako Ta~i "zagonetno" se sme{kal, a Ziberi mrtov seriozen se zagri`il za mirovniot proces, i s# taka vo beskraj sozdavaj}i od nas gra|anite "umstveno manipulirana masa na glasa~ko sposobni klonovi iskoristena vo interes na zadr`uvawe i zloupotreba na vlasta".

I toa se slu~uva 10 godini od osamostojuvaweto do sega. @iveeme vo crno-bel svet na crveniot Kurto i siniot Murto, vo koj prvo n# java edniot do iznemo{tuvawe, pa koga }e uspeeme da go frlime od sebe, se ka~uva drugiot za da go nosime novi celi ~etiri godini. S# se sveduva na konstatacijata na moeto petgodi{no sosed~e Borjan koj preoptovaren od povtoruvaweto na ednite isti faci na TV-ekranite pred nekolku dena go postavi mo`ebi korisnoto pra{awe vo ovoj moment: "Tetka Dika, neli Branko i Qub~o se bra}a? Isto li~at, isti bradi imaat, a i 'premireni' se, neli?". Da mu odgovori{ na petgodi{no dete za Branko i Qub~o dali se bra}a e mnogu pote{ko, otkolku da mu odgovori{ na nekoe normalno pra{awe za negovata vozrast, na primer dali Digimon i Pokemon se od ist crtan film!

Iako za Borjan odgovorot e ne, za site nas polnoletni vo napatenava Makedonija odgovorot e da, bra}a se po ona {to go imaat kako minat trud. Branko siniot Murto i Qub~o crveniot Kurto se glavnite artisti so brada koi tolku ubavo mu se iznajavaa na ovoj narod {to toj e doveden vo psihodeli~na hipnoza. Dodeka crveniot Kurto n# ubeduva deka sme maloumni i deka toj i negovata buqumentna od uboga siroma{tijata i bezrabotici so pomo{ na vladeeweto so dr`avata se pretvorija vo prebogati bogovi koi nemaat ni sram ni perde, za toa vreme siniot Murto veli deka tie ne se ve}e onie koi ja ostavija zemjata bez armija i policija, koi gi TAT-naa gra|anite, koi ja privatiziraa pola dr`ava bez pari i koi kako bra~en partner na narodot bea deset pati fateni na delo i zatoa bea prateni vo istorijata, za sega otkako narodot ~etirigodi{no se ven~a so pogolema oro...ja" od niv i gleda kako da ja ostavi, mu se pretstavuvaat kako golema "doma}inka" na koja s# & e prosteno i se preobrazila i sega povtorno mo`e da se vrati vo topliot dom na vlasta.

Postoi edna narodna pogovorka: "Volkot vlaknoto go menuva, no tabietot nikoga{". I VMRO-DPMNE i SDSM i Kurto i Murto se potpolno isti i ne se razlikuvaat po bukvalno ni{to. I {to e najtragi~no, se dogovaraat kako da vladeat ve~no, eden zad drug. Samo tie i nikoj drug. Zo{to nieden od niv golemite patrioti i demokrati od VMRO-DPMNE i od SDSM ne izleze i ne re~e kako se dogovorija da ja podelat Makedonija na {est izborni edinici, bukvalno kako im odgovara i da mu pojasnat na narodot deka so Dontonoviot presmetkoven model samo tie dobivaat, frlaj}i vo nevrat 30-40 iljadi glasovi od malite partii vo sekoja izborna edinica, so toa zemaj}i gi predvid samo sopstvenite glasovi?! Zo{to se dogovorija da ne zboruvaat pove}e za prislu{uvaweto? Zo{to se dogovorija da nema predvremeni izbori? Zo{to se dogovorija da gi razbivaat site partii {to malku pove}e }e zajaknat? Zo{to mediumite ili gi branat ili gi napa|aat? Zo{to nikoga{ nikoj ne e uapsen od ednata ili drugata strana? Zo{to?!

Crveniot Kurto i Siniot Murto se isti i jas ne bi sakala da se razbudam na 16 septemvri povtorno sonuvaj}i go istiot son, so istiot po~etok na vestite, so istiot bradosan tip so premnogu aferxisko kriminalno minato zad sebe kako premier, so istiot lav (koj e makedonski svet simbol) ili istata roza koi ne rikaat i ne mirisaat, so istite faci vo Parlamentot, samo so smeneti sedi{ta. Imam pravo na REVOLT. Imam pravo na treta sre}a. Imam pravo na nekoi novi lu|e koi i da se. Imam pravo na treta opcija, tret blok, tret pat, treta nade` ili kako i da se narekuva ve}e. Samo da ne se Kurto i Murto! Niv gi vidovme i po~uvstvuvavme dovolno za 1000 godini.