ARHEOLOGIJA
Istra`uvawa na lokalitetot Isar Marvinci vo blizina na gradot Valandovo
OTKRIENI TAJNITE NA DOBER
Pi{uva: Mileva LAZOVA
- Pri istra`uvawata na lokalitetot Isar Marvinci kako ekskluziven naod otkrien e tunel so dol`ina od devet metri vo koj na levata strana e ispi{an s# u{te nedefiniran natpis.
- Od zna~ajnite i golemi gradbi na Dober, osven Hramot so natpis na koj mo`e da se pro~ita Makedonija, otkriena e palata, vojni~kiot logor - kastrum i rimska yidana grobnica, dosega nevidena.
V
o ramkite na Muzej na Makedonija grupa arheolozi godinava za prv pat vr{at golemi iskopuvawa na lokalitetot Isar vo blizina na valandovskoto selo Marvinci koj se istra`uva pove}e od trieset godini. Otvoren e celiot prostor na utvrdeniot grad, negovite za{titni yidini i ~etirite odbranbeni kuli za koi dosega arheolozite ne bea sigurni dali postojat ili ne.
Dober
"Makedoniarhonton na nontipatridi"
Rimska grobnica, kakva {to nema nitu vo Skupi
Ovoj poznat lokalitet koj denes se istra`uva so sredstva od proda`bata na Telekom i od donacijata na "Mobimak", za prvpat vo arheolo{kata literatura se spomnuva vo 1952 godina, a prvite za{titni iskopuvawa tuka se napraveni devet godini podocna, vo 1961 godina na mestoto nare~eno "Ju`na porta".
HRAM
Cone Krstevski, arheolog, kustos-sovetnik vo Muzejot na Makedonija vo Skopje, rakovoditel na istra`uvawata na gradot na Isarot, objasni deka tokmu prviot otkrien objekt na terenot e prekrasniot hram od gr~ko-makedonski tip, so masivni arhitektonski elementi, mermerni skali i dve "legnati" arhitralni gredi na koi pi{uva "Makedoniarhonton na nontipatridi".
Onoj koj go podignal i onoj koj go posvetil hramot na svojot narod e nepoznat za na{ata nauka, veli Krstevski. Gradot bil organiziran kako gr~kite polisi. Vo podno`jeto na Isarot e rimski grad, a gore na ridot e predistoriska nekropola so `ivot vo drugi tri horizonta: arhajski, klasi~en i helenisti~ki. So najnovite arheolo{ki iskopuvawa se doka`uva deka gradot e Dober, a ne Idomene kako {to dosega se misle{e.
Pistosi-}upovi kade {to se ~uvalo `itoto
Tainstveniot tunel
Anti~kiot grad Dober bil sozdaden vo V vek pred Hrista, a vo nego se `iveelo sedum veka do napadite na Gotite vo III vek po Hrista. Dvi`niot naod koj e skromen izobiluva so fragmentirani eksponati od klasi~niot, helenisti~kiot, rimskiot i docnorimskiot period. Od zna~ajnite i golemi gradbi na Dober, osven Hramot so natpis na koj mo`e da se pro~ita Makedonija, otkriena e palata, vojni~kiot logor - kastrum i rimska yidana grobnica. Inaku, na akropolata od ovoj lokalitet istra`uvawata se odamna prekinati, a pronajdenite predmeti od VI vek pred Hrista do rimskiot period, se izlo`eni vo vitrinite na postojanata postavka vo Muzejot na Makedonija.
KASTRUM
Klasi~niot period, pak, na gradot se istra`uval vo dve golemi kampawi od 1977 godina do denes, vo ramkite na nau~niot proekt "Lokalitetite po dolinata na rekata Vardar" koga pred 2-3 godini se spasuva{e ju`nata nekropola od "divite kopa~i". Pri toa bea otkrieni nad 300 groba, a denovive e zafaten najgolem arhitektonski prostor dosega - okolu 1.000 metri kvadratni.
Okolu 60-te metri od novootkrienite bedemi na gradot otvoren e del nare~en kastrum ili vojni~ki logor, veli Krstevski, datiraj}i gi okolu III vek, vo vremeto na Dioklecijan. Drugite objekti, osven spomenatiot hram, {to se forsiraat vo ovaa kampawa za prezentirawe na na{eto nasledstvo za Olimpijadata vo Atina vo 2004 godina se ju`nata porta, takanare~eniot {tab na vojni~kiot logor, potoa edna palata so arki, isto taka od vojni~ki karakter, potoa markanten tunel so ogromni dimenzii, nepoznati za Balkanot i so~uvana visina do 5 metri. Kako ekskluziven naod e otkrieniot tunel so dol`ina od devet metri vo koj na desnata strana e ispi{an s# u{te nedefiniran natpis. Ova e edinstvena vakva gradba za koja s# u{te ne e utvrdeno za {to slu`ela, no najverojatno bila vo funkcija na vojskata. Najva`noto dostigawe na kampawata e deka kastrumot, osven bedemite ima i kuli, od koi severnata celata e pronajdena. Nea ja o~ekuva konzervacija. Ekipata otkri i edna ogromna rimska grobnica, kakva {to nema nitu vo Skupi, dodava Krstevski. Ima svod so tri metri visina, no za `al, e probiena i ograbena u{te vo anti~ko vreme. No, sepak tamu se najdeni moneti, kolku za da se izvr{i datiraweto. Do nea, so iskopuvawata postapno se doa|a do u{te edna pomala, nedoprena, za koja ne se znae kakva tajna ~uva.
Novootkrieni skromni naodi
Osven anti~kiot grad vo Marvinci se vr{at iskopuvawa i vo mesnosta "Lisi~in dol" kade ima golema nekropola od `eleznoto vreme. Na ovaa nekropola pred ~etiri godini bil iskopan eden od najubavite grobovi na pajonska sve{teni~ka so nakit. Iskopuvawata gi vodi arheologot Zlatko Videski koj istakna deka dosega se otvoreni 70-tina grobovi i e sobran bogat arheolo{ki materijal. Lokalitetot pretstavuva golema rodovska nekropola koristena od pomali rodovski familii. Iskopuvawata gi vodi arheologot Zlatko Videski. Interesno e {to ima zakopuvawe i vo pokasniot arhajski period, no tie grobovi se bez naodi, bidej}i bile ograbeni u{te vo antikata.