MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA

Treba da se istakne deka Makedoncite so golemo voodu{evuvawe go prifatija i go primenija jazikot. Od objektivni pri~ini celosnata primena na makedonskiot literaturen jazik vo site kraevi na egejskiot del na Makedonija ne ode{e taka brzo i lesno. Toa se dol`i, pred s#, na nedostigot na obrazoven kadar na toj jazik, literatura i sl.

Na makedonskiot literaturen jazik se pe~atea site izdanija na NOF i na drugite makedonski organizacii. Na toj jazik se izveduva{e nastavata vo makedonskite u~ili{ta i drugite institucii, makedonski bukvar i drugi u~ebnici i {kolska literatura, poetskoto, proznoto i dramskoto tvore{tvo se sozdadeni na toj jazik.

Akcijata na grupa dezorientirani i instrumentirani Makedonci da go isfrlaat makedonskiot literaturen jazik i na negovo mesto nalo`uvaat eden makedonsko-bugarski jazik ostana samo kako neuspe{en obid. Makedoncite intelektualci poddr`ani od ogromnoto mnozinstvo Makedonci, po desetgodi{na te{ka borba, uspeaja povtorno da go vovedat makedonskiot literaturen jazik.

Rakovodstvoto na KPG vode{e politika za dosledna primena na Dogovorot vo Varkiza. Ostro se presmetuva{e so sekogo koj ne ja po~ituva{e i sproveduva{e takvata politika. Go isklu~i od redovite na Partijata i go okarakterizira za provokator komesarot na G[ na ELAS, Aris Veluhjotis, bidej}i ne go prizna dogovorot vo Varkiza i ja prodol`i borbata.

Edinaesettiot plenum na CK na KPG {to se odr`a od 5 do 10 april 1945 godina opredeli deka osnovna politi~ka cel na KPG e borbata za iskorenuvawe na fa{izmot, obezbeduvawe na demokratskiot razvoj na zemjata, za narodna demokratija so promena na politi~ka forma na borba {to se odnesuva na politikata na KPG vo tekot na vojnata. I pokraj serioznite gre{ki od lev i desen karakter, taa be{e pravilna.

Dvanaesettiot plenum na CK na KPG {to se odr`a na krajot na juni 1945 godina pod rakovodstvo na Nikos Zaharijadis isto taka kako i 11 plenum, konstatira deka porazot na ELAS ne se dol`i na gre{kite na rakovodstvoto, tuku na intervencijata na Velika Britanija. Plenumskata rezolucija go povika narodot da mu se sprotivstavi na reakcijata na nacionalizmot i {ovinizmot, go `igosa monarhofa{isti~kiot teror {to ve}e besnee{e i potencira deka za sprotivstavuvaweto na istiot se nalaga{e da se organizira masovna samoodbrana.

Plenumot ja prifati tezata na Nikos Zaharijadis "za dvata pola". Vo soglasnost so taa teza pravilna politika na KPG }e be{e taa politika {to }e se dvi`e{e me|u dvata pola, evropskiot-balkanskiot, so centar na Sovetskiot Sojuz i sredozemskiot so centar na Anglija.

I sedmiot kongres na KPG {to se odr`a vo oktomvri 1945 godina kako osnovna sodr`ina na dejnost na Partijata gi opredeli masovnite borbi za problemite i pretenziite na vrabotenite, dodeka vo vrska so sprotivstavuvaweto na terorot na desnicata, ja potencira potrebata na masovnata narodna samoodbrana istaknuvaj}i go neotu|ivoto pravo na narodot da se odbrani to~no so istite sredstva {to gi koristea negovite protivnici.

Na krajot na 1945 i po~etokot na 1946 godina nastapi zaostruvawe na odnosite me|u partnerite na antihitlerovskata koalicija {to se dol`i na nivnite politi~ko-ideolo{ki i ekonomski sprotivnosti. Golemiot avtoritet {to go stekna Sovetskiot Sojuz poradi negovata uloga i pridones vo uni{tuvaweto na silite na Oskata, Stalin nastojuva{e da go iskoristi za pro{iruvawe na sovetskoto vlijanie vo svetot i za nametnuvawe na svoj re`im vo zemjite vo koi{to vleze Crvenata armija, dodeka zapadnite sojuznici nastojuvaa da gi spre~at toa i da gi povratat svoite pozicii vo zemjite {to padnaa pod sovetska kontrola. Stalin na devetti fevruari 1946 godina izjavi deka svetskiot mir ne e vozmo`en poradi kapitalisti~kiot razvoj na svetskoto stopanstvo i sooo{ti eden petgodi{en plan za industriska ekspanzija i vooru`uvawe na SSSR. Ovoj stav na Stalin od Amerikancite i Angli~anite be{e protolkuvan kako objavuvawe na vojna.

Amerikanskiot ambasador vo Moskva, Kenan, vo svojata poznata dolga telegrama od 22 fevruari 1946 godina bara{e uni{tuvawe na Sovetskiot Sojuz. Vinston ^er~il na krajot od svojot dramati~en govor {to go odr`a vo Univerzitetot na amerikanskoto grat~e Fulton na petti mart 1946 godina rekol: "Sovetskiot sojuz treba da go uni{time sega, denes, ne utre, bidej}i zadutre }e bide docna. Gornite nastapi se smetaat kako oficijalno i formalno objavuvawe na "studenata vojna".

Eden od najstra{nite nastani {to ima{e re{ava~ko vlijanie vrz natamo{niot razvoj na nastanite vo Grcija so katastrofalni posledici, pred s# za Makedoncite, be{e odlukata na vtoriot plenum na CK na KPG od 12 fevruari 1946 godina se poveduva{e na vooru`ena borba vo presmetkata so desnicata. Pod vlijanie na zaostruvaweto na odnosite me|u golemite sili i nivnata politika vo Grcija i sostojbite vo zemjata, pridonesoa kaj liderot na KPG, Nikos Zaharijadis, kon krajot na 1945 godina da preovlada ubeduvaweto deka vo Grcija postoi revolucionerna situacija i deka rabotite se dvi`at kon vooru`en sudir.

Ocenkata deka vo Grcija postoi revolucionerna situacija, koja Zaharijadis ja koriste{e kako pokritie na odlukata za vooru`ena borba, ja potpira{e so uspesite na rabotni~koto i sindikalnoto dvi`ewe {to se nao|a{e pod kontrola na KPG.

I pokraj terorot i drug vid pritisok izborite {to se odr`aa vo vtorata polovina na 1945 godina, upravata na sindikalnite organizacii i rabotni sojuzi i centri, pomina vo racete na Generalnata federacija na gr~kite rabotnici, koja be{e pod vlijanie na KPG. Vo Atina, pokraj Solun, Voden i drugi gradovi, bea organizirani {trajkovi vo koi u~estvuvaa desetici iljadi rabotnici. Tvrdeweto deka vo Grcija na krajot na 1945 i po~etokot na 1946 godina egzistirala revolucionerna situacija kako {to }e vidime vo natamo{noto na{e iznesuvawe e pau{alno. Toa go koriste{e Zaharijadis za opravduvawe na odlukata za vooru`eni borbi, koja be{e pogre{na i fatalna.

Drugiot argument {to go koriste{e za opravduvawe na gornata odluka, be{e terorot {to go sproveduvaa gr~kite vlasti vrz pripadnicite na levicata.

Spored podatocite {to bea prezentirani pred i vo tekot na odr`uvaweto na Plenumot, rezultatot od terorot od dogovorot vo Varkiza (12.2. 1945) do 20-ot plenum na CK na KPG (12.2. 1946) e sledniot: "Ubieni 1.192, raneti 6.413, apseni 75.000, siluvani `eni 165, grabe`i 6.567, progoneti demokratski gra|ani okolu 100.000, okolu 20.000 Makedonci emigriraa vo Jugoslavija, Albanija i Bugarija.

Pred odr`uvaweto na Plenumot i donesuvaweto na odlukata, Plenumot na PR na CK na KPG, Mi~os Parcalidis, vo svojstvo na ~len na delegacija na EAM {to gi poseti London, Pariz i Moskva so zada~a da ja obelodeni sostojbata vo Grcija i da pobara poddr{ka od me|unarodnoto javno mislewe. Parcalidis ima{e dobieno i partiska zada~a da gi zapoznae rakovodstvoto na komunisti~kite partii za orientacija na KPG kon vooru`ena presmetka.

Parcalidis vo januari 1946 godina se sretnal so funkcionerite na Oddelenieto za me|unarodni vrski na KPSS Baranov, Petrov i Zmikov. Na 31 januari Parcalidis do CK na KPSS dostavi memorandum vo koj ja opi{a sostojbata vo Grcija i iznese mislewe deka vooru`eniot sudir e neizbe`en i deka postojat vnatre{ni i me|unarodni uslovi za pobedonosen ishod na istiot vo korist na KPG. Spomenatite funkcioneri na KPSS iznesoa stav deka KPG-EAM da gi koristat site formi na borba: politi~ka i vooru`ena soodvetno na aktuelnite uslovi, no vo momentot da ne se organizira segr~ko masovno vostanie. Tuka mo`e da se najde objasnuvaweto zo{to KPG do fevruari 1947 godina ne ja masovizira vooru`enata borba.

Sli~en stav ima{e i liderot na bugarskite komunisti Georgi Dimitrov. Toj preku Petros Rusos go sovetuva{e gr~koto partisko rakovodstvo vo toj period da go prodol`i razvitokot na masovnata politi~ka borba, u~estvo vo parlamentarnite izbori, so~uvawe na eamskiot sojuz i sozdavawe podobri preduslovi za borba.

Liderot na KP na Anglija, Polit, vo sredbata so Parcalidis predupredi deka gr~kite komunisti se dol`ni da smetaat deka odnosite me|u Sovetskiot Sojuz i Anglija se zaostreni, isto kako vo 1939 poradi {to e potrebno da obrnat vnimanie i da gi prezemat site merki, taka {to da ja izbegnat gra|anskata vojna.

Od site komunisti~ki lideri, samo Tito bezrezervno ja odobruva{e opredelbata na KPG za vooru`ena borba. Tvrdewata na ruskite komunisti deka ne u~estvuvaa vo odlukata na KPG za poveduvawe na vooru`ena borba ne dr`at, ne e vozmo`no da se povede vooru`ena borba vo zemja ~ii sosedi bea pod kontrola na Sovetski Sojuz. Vpro~em i Zaharijadis vo svoite spomeni e kategori~en za involviraweto na Rusite vo Gra|anskata vojna vo Grcija.

Nekoi gr~ki partiski istori~ari tvrdat deka odlukata za vooru`ena borba e donesena na Krim i Belgrad pri posetata na Nikos Zaharijadis vo Rusija i Jugoslavija.

I pokraj toa {to s# u{te ne e pronajden dokument za potvrduvawe na toa tvrdewe od toa {to partizanskiot odred {to go izvr{i napadot protiv vladina edinica na Litohoro, Katerinsko, na 31 mart 1946 godina koj se smeta za po~etok na vooru`enata borba na DAG, e formirana od borci i stare{ini na ELAS koi od maj 1945 godina prestojuvaa vo Bulkes, Vojvoda, doka`uva deka odlukata e donesena vo Moskva i Belgrad. Vo prilog na takov zaklu~ok se i stavovite i celokupniot odnos na Tito kon vooru`enata borba.

Objasnuvawata i tvrdewata na jugoslovenskite rakovoditeli deka takvata politika na Tito i celosno involviranosta na Jugoslavija vo vooru`eniot sudir vo Grcija se motivirani od internacionisti~ki obvrski kon edna bratska partija, se daleku od vistinata. Politikata na Tito i Stalin vo Grcija ima{e dvojna cel: sovetizacija na Grcija i, dokolku toa ne uspee, da se koristi me{aweto na zapadnite sili vo korist na atinskiot re`im kako pokritie i opravduvawe na pretenziite vo me|unarodnite forumi, zacvrstuvawe na vlasta kade komunistite dojdoa na vlast i nesmetano nalo`uvawe na sovetskiot re`im vo zemjite vo koi vleze Crvenata armija.