KULTURNOTO NASLEDSTVO OD ANTI^KITE MAKEDONCI VO DENE[NATA MAKEDONSKA NACIJA

Pred da pomineme na osnovnata tema na ovoj trud potrebno e da ka`eme nakratko ne{to za izu~uvaweto na anti~kata makedonska istorija vo makedonskata istoriografija od 1945 godina pa navamu, zatoa {to ova e tesno povrzano so prethodno spomenative tolkuvawa na oddelni na{i avtori vo vrska so tvorbite vo makedonskiot folklor koi imaat anti~ki elementi.

Fakt e deka za vreme na socijalisti~koto jugoslovensko ednoumie istorijata na anti~ka Makedonija kaj nas be{e tendenciozno zapostavuvana i ova e tolku dobro poznato {to mislam deka nema potreba da se prilo`uvaat kojznae kakvi dokazi. Sepak, zaradi ilustracija, }e spomneme nekoi od niv.

Vo knigata "Istorija na makedonskiot narod" (Skopje, 1988 godina), koja na 375 stranici pretendira da ja prika`e istorijata na Makedonija i na Makedoncite u{te od najstarite vremiwa, za istorijata na anti~ka Makedonija se posveteni samo 10 (deset) stranici! Ova zna~i deka avtorite na ovaa kniga, na istorijata na anti~ka Makedonija & posvetile samo okolu 2,5% od sodr`inata.

U{te podrasti~en e primerot so knigata "Odbrani ~etiva za istorijata na makedonskiot narod" ("Dr`avno knigoizdatelstvo na NR Makedonija", Skopje, 1951 godina). Vo ovaa kniga (koja pretendira da ponudi izbor dokumenti za makedonskata samobitnost u{te od najranite vremiwa) ne e pretstaven nitu eden dokument povrzan so slavnata istorija na anti~ka Makedonija.

Vo "Istorija na makedonskiot narod" (Skopje, 1969 godina) vo site tri obemni toma, za istorijata na anti~ka Makedonija se posveteni samo 15 stranici (od 33 do 47 stranica vo prviot tom).

U{te podrasti~na e sostojbata vo edicijata "Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dr`ava" (Skopje, 1981 godina). Vo dvata toma od ovaa edicija ne e objaven nitu eden dokument za anti~kite Makedonci.

Ist e slu~ajot so u{te cela niza drugi izdanija od poedine~ni ili kolektivni avtori koi pretendiraat da go opfatat celokupniot istorijat na Makedonija i na makedonskata nacija. I vo niv odvaj dali ima po ne{to napi{ano za gramadnata istorija i slava na anti~ka Makedonija, nebare stanuva zbor za istorija na Tunguzija.

Isto taka, vo golem broj istoriski izdanija kaj nas (so isklu~ok na ~esni seriozni isklu~oci) anti~kite Makedonci ni bea pretstavuvani nebare se nekakov dale~en narod so koj dene{nite Makedonci nemaat nikakva vrska.

Za seto ova postoeja nekolku pri~ini. Edna od niv be{e od dnevno-politi~ki karakter. Su{tinata na ovaa pri~ina le`i vo faktot {to za vreme na SFRJ (FNRJ) site narodi vo taa dr`ava treba{e da imaat "zaedni~ko" (slovensko) poteklo, {to be{e eden od preduslovite za {to podolgotrajno egzistirawe na taa dr`ava (koja vpro~em i vo svoeto ime go sodr`e{e slovenstvoto).

Vtorata pri~ina za zapostavuvaweto na istorijata na anti~kite Makedonci za vreme na ednoumieto be{e povrzana so indirektnoto vlijanie na gr~kata propaganda, ~ii refleksii se ~uvstvuvaa, ne samo vo svetot, tuku i vo na{ata sredina. Za da go objasnime ova, }e uka`eme na nekolku momenti, koi pridonesoa za vakvata sostojba.

Dali i kolku nekoj narod }e ja forsira pred svetot sopstvenata istorija, najmnogu zavisi od toa dali toj narod ima (ili nema) sopstvena dr`ava. Kolku li samo posebni narodi postojat denes vo svetot za koi odvaj dali nekoj ima slu{nato samo poradi toa {to nemaat sopstvena dr`ava, tuku `iveat vo (uslovno ka`ano) "tu|i" dr`avi? Da ja zememe, na primer, Kina (iako vakvi primeri vo svetot ima mnogu). Ako gi pra{ate mnozinstvoto lu|e vo svetot koj narod `ivee vo Kina, sigurno deka mnozina }e vi odgovorat deka vo Kina `iveat Kinezi. No, toa voop{to ne e to~no. Vo Kina (pokraj Kinezite) `iveat i milioni pripadnici na narodi so sopstveni kulturi koi ne se Kinezi i koi ne zboruvaat kineski. Sepak, poradi faktot {to ovie narodi (uslovno ka`ano) nemaat sopstveni dr`avi, tuku `iveat vo dr`avata na Kinezite, odvaj dali nekoj ima slu{nato za niv. Dokolku nekoj od ovie narodi dobie sopstvena dr`ava, duri toga{ }e se steknat vistinski uslovi toj narod da po~ne da ja prezentira i forsira sopstvenata istorija, kultura i identitet pred me|unarodnata javnost. Ist e slu~ajot i koga se vo pra{awe Makedoncite i sosedite. Grcite, Bugarite i Srbite u{te vo devetnasettiot vek uspeaja da sozdadat svoi dr`avi. Ova zna~i deka tie so desetici decenii se pred nas vo smisla na organizirano dr`avno prezentirawe na sopstveniot identitet i na sopstvenoto viduvawe na istorijata pred svetot. Vo konktekst na ova, koga zboruvame za slikata {to postoi (ili postoela) vo svetot vo vrska so karakterot na anti~kite Makedonci, gr~kata propaganda ima postignato odredeni rezultati samo poradi toa {to re~isi celi 170 godini Grcite se pred Makedoncite vo nepre~enoto forsirawe na svojata dr`avna istoriografija i propaganda. Imeno, Grcite ja formiraa svojata dr`ava vo po~etokot na 19 vek, a Makedoncite ja obnovija svojata, kako sosema nezavisna dr`ava, duri vo 1991 godina (i toa samo na del od makedonskata etni~ka teritorija). Ova zna~i deka re~isi celi 170 godini Grcite kontinuirano, organizirano i sistematski go ubeduvaat svetot deka Makedoncite ne postojat kako zasebna nacija i deka drevnata makedonska kultura bila "gr~ka". Vo nedostig na drugi relevantni informacii, me|unarodnata javnost, sakala ili ne, vo golema mera ne samo {to gi prifati ovie gr~ki "vistini", tuku (vo nedostig na drugi) istite i gi valorizira. Iako Grcite ednostrano ja prika`uvaa svojata "vistina", poradi nedostig na drugi organizirano i sistematski plasirani informacii, tie steknaa svoi poddr`uva~i vo svetot. Osven toa, nivnata dr`ava zajakna za ovie 170 godini {to zna~i deka i denes Grcite se vo daleku podobra materijalna polo`ba za natamo{noto {irewe na svojata propaganda pred svetot. Sekako deka ist e slu~ajot i so bugarskata propaganda, kako i so srpskata (vo vremeto koga oficijalna Srbija ne ja priznava{e makedonskata nacija, koe vreme, ve}e e zad nas).

Vakvata sostojba (vo odnos na karakterot na anti~kite Makedonci) be{e prisutna i za vreme na SFRJ (FNRJ). Prakti~no vo vreme na ednoumieto, vlijanieto i refleksiite na gr~kata dolgovremena i sistematska dr`avna propaganda najde svoj sojuznik vo jugoslovenskiot dnevno-politi~ki i dr`avno forsiran panslavizam, {to rezultira{e so porazitelno potcenuva~kiot odnos kon izu~uvaweto na istorijata na anti~kite Makedonci vo toga{nata SRM (NRM). I jugoslovenskite komunisti i gr~kite propagandisti (sekoj poradi sopstveni pri~ini), slobodno }e ka`eme, deka se pla{ea dene{nite Makedonci da ne "pronajdat" nekoja vrska so anti~kite Makedonci, so {to }e bea zagrozeni nivnite interesi. Poradi toa, vo istoriskata nauka na SRM (NRM) be{e forsirano isklu~ivo slovenstvoto (so akcentirawe deka Slovenite se zatkarpatsko pleme i deka nie sme nivni potomci), a anti~kata makedonska istorija mazohisti~ki be{e zapostavuvana, pogre{no prezentirana, pa duri i prikrivana.

Zna~i ovde ne stanuva{e zbor za ~esna i slobodna nau~na diskusija ili razmena na argumenti za ili protiv nekoja od teoriite za potekloto na dene{nata makedonska nacija, tuku za tendenciozno onevozmo`uvawe na istra`uvaweto na anti~kata makedonska istorija i na etno-kulturnite vrski pome|u dene{nite i anti~kite Makedonci, koe ponekoga{ se manifestira{e i so brutalni fizi~ki manifestacii. Taka, na primer, prvite godini po osloboduvaweto, edna na{a u~itelka po istorija na svojot ~as, namesto "Aleksandar Veliki" na u~enicite im rekla "Aleksandar Makedonski". Nedolgo potoa bila povikana vo UDB-a na ispra{uvawe vo vrska so vakvoto nejzino determinirawe na ovoj makedonski car. Podocna, oficijalnite istori~ari od vremeto na ednoumieto go prifatija vakvoto determinirawe na Aleksandar, no fakt e deka otprvin toa im pre~elo na toga{nite makedonski ednoumni upravuva~i. Vpro~em, vo prilog na ova, ne slu~ajno vo knigata "Odbrani ~etiva za istorijata na makedonskiot narod" ("Dr`avno knigoizdatelstvo na NR Makedonija", Skopje, 1951 godina) ne e objaven nitu eden dokument vo vrska so anti~ka Makedonija, iako knigata pretendira da opfati dokumenti u{te od najranata istorija na Makedonija i Makedoncite. Podocna brojot na stranici posveteni na anti~ka Makedonija vo istoriskite knigi nameneti za po{irokata publika srame`livo po~na da se zgolemuva, pa vo 1988 godina vo knigata "Istorija na makedonskiot narod" ja dostigna brojkata od duri 10 (deset) stranici posveteni na anti~ka Makedonija!

Sli~en podatok mi ka`a i edna na{a poznata univerzitetska profesorka, koja mi soop{ti deka vo razgovorot {to go vodela so porane{en visok funckioner vo Slu`bata za dr`avna bezbednost od vremeto na ednoumieto, toj & potvrdil deka vo toa vreme namerno bilo popre~uvano i onevozmo`uvano studiraweto na stari jazici od strana na makedonskite studenti vo stranstvo so cel studentite da ne dojdat do poblizok kontakt so originalnite anti~ki dela posveteni na slavnata makedonska istorija.

Sigurno deka vakvi primeri ima u{te mnogu.

So ova nikako ne sakam da go dovedam vo pra{awe ogromniot i gramaden pridones na makedonskata istoriografija od vremeto na ednoumieto. Naprotiv, vo ova vreme vo preostanatite oblasti od na{ata istoriografija se postignaa isklu~itelno vredni, golemi i trajni uspesi. No, faktite poka`uvaat deka odnosot na ova istoriografija kon izu~uvaweto na anti~ka Makedonija i navistina zaslu`uva kritika. Fakt e i deka na na{iot toga{en edinstven univerzitet mo`ea da se dobijat odredeni po{iroki soznanija za anti~ka Makedonija, no del od soznanijata koi toga{ se izu~uvaa zaslu`uvaat seriozno preispituvawe (na primer, tvrdeweto deka bez malku Makedoncite bile Grci i sli~no). Osven toa, podatocite za anti~ka Makedonija ne bea forsirani pred po{irokata javnost ({to se gleda od sodr`inite na istoriskite izdanija {to gi navedovme).