I STO GODINI BRZO VRVELE

Tranzicija bilo vreme koga ne{tata trebalo da se smenat, da se revidiraat, transformiraat i rekonstruiraat. No, ne sme edinstvenite koi pominuvame niz toj ekstremno lo{ period na op{testvena evolucija. Zaedno po~navme so ^esite, Slovacite, Slovencite, Bugarite, Ukraincite, Hrvatite i mnogu drugi. Ramnopravni bevme, site na startot trgnavme od nula. Kade se tie, kade sme nie na po~etokot na mileniumot? Zo{to zaostanavme vo trkata, koj n# sopnuva{e po patot i zo{to? Komu mu pre~evme i mu pre~ime? S# ni se rasturi od `ivotot koj kakov-takov go imavme, se frlivme vo nevratot svesno baraj}i vo dnoto na bunarot raj, uspeh i prosperitet. Prvo zboruvavme, potoa razmisluvavme, iako treba{e da go napravime obratnoto.

Na{ata naivnost i neukost n# dotera vo agolot od kade nema begawe, nema ponatamu. Sega treba da go molime onoj koj n# brka i progonuva za da n# pu{ti, da prestane da n# tovari i pritiska so svoite prokleti race, da prestane da ni ja vadi du{ata, a samo taa ostana. Najmnogu boli toa {to du{ovadnicite se od rodot na{, tie se me|u nas, so nas pijat kafe, od nas zarabotuvaat, nie na istite im rakopleskame po razni sobiri, tribini i mitinzi. Ne se napolnija od dobrinata na ovoj narod, ovie gra|ani, ja zloupotrebija tolerantnosta, trpelivosta i tvrdokornosta na Makedoncite. I povtorno tie }e ja zboruvaat vistinata nevistina, povtorno tie }e n# teraat po nivno da go `iveeme `ivotot ne`ivot. Kako? So kam{ikot v raka? So zakani? So pritisoci? Poinaku i ne znaat zatoa {to vistinskite pravci na vodewe na politikata za niv se nepo`elni, prakti~no neprimenlivi, ne im nosat re~isi nikakvi rezultati i pridobivki. Vaka znaat podobro. Metodite koi stanaa svojstveni za modernata kvazipoliti~ka igra se s# poprimenlivi, lo{o e toa {to narodot otrpna i ja prifati nivnata valkana tortura kako standardna, zakonska i me|unarodno prifatena.

Ima li sila gra|anstvoto da vozvrati na minorniot procent na lu|e koi feudalno dominiraat vrz demokratski porobenite rabotnici i niskite sloevi na op{testvoto? Kolku mitinzi pominaa, kolku {trajkovi se iznaredija po bolnicite, u~ili{tata, fabrikite, mediumite i sudovite, a egzekutorite ni so oko da trepnat. U{te }e reformirale, tie {to {trajkuvale }e gi otpu{tele od rabota, a na nivnite mesta }e postavele novi lu|e koi sakale da rabotat, se razbira so prethodno obezbedeni partiski kni{ki i legitimacii. Protestite i svirkawata za vlastodr{cite se iz`iveana rabota, monotonija, sme{na rabota. Na nikakov na~in ne reagiraat, bidej}i demonstrantite ne pretstavuvaat ama ba{ nikakva zakana po nivnata politi~ka stabilnost, ekonomska profitabilnost i odgovornost pred dr`avata i nejzinite institucii.

Zo{to e toa taka? Zo{to stanaa bes~uvstvitelni i gluvi na narodniot gnev koj od den na den prerasnuva vo golema epidemija koja gi zafa}a site pori na gra|anstvoto? Ima li nekoj obi~en ~ovek vo ovaa zemja, osven partiskite ~elnici i vojnici, koj e zadovolen od svojot status vo op{testvoto? Zaludno se postavuvaat ovie ve}e banalni pra{awa, zatoa {to }e ostanat samo pra{awa bez nikakvi odgovori ili samo providni verbalni zaobikolni iska`uvawa na koi nikoj vnimanie nema da im obrne.

Najgolemiot polet i prodor vo javnosta se zema koga na dneven red }e dojdat bezbednosnite temi. Koj kogo napadnal, kakov incident se slu~il. Toga{ patriotite se doka`uvaat koj raboti za dobroto na dr`avata, a koj go razgraduva cvrstoto tkivo na bezbednosniot sistem. No, i tuka ve}e ne proa|aat kaj javnosta. Odamna e pro~itano naravou~enieto od basnite na dvete nacionalni partii na dvata politi~ki bloka vo zemjava, za {to i ne se ostava mnogu prostor za verba vo nivniot dr`aven ili etni~ki patriotizam i blag nacionalizam. Ne e mo`no vo isto vreme po Tetovsko i Kumanovsko da se brkate i pukate, a vo sobraniskite sali i kabineti da piete kafiwa i da pravite novi dogovori za ekonomski i stopanski zdelki pred o~ite na javnosta. Kolku se iskreni takvite patriotski opredelbi i postapki od dvete strani?

Zategnatostite okolu granicata so Jugoslavija vo delot na Kosovo po usvojuvaweto na rezolucijata za osporuvawe na dogovorot me|u Skopje i Belgrad e eden od slu~aite koi se koristat od doma{nite institucionalni vlasti za da im pomognat vo zgolemuvaweto na dozata na navoden patriotizam. Vo ovoj period, verojatno, ako ne drugo, toa najmnogu im treba.

Na ekonomsko pole ima slabi rezultati. Me|unarodnata zaednica sekojdnevno pritiska i kritikuva za postapkite na ministrite od bezbednosnite resori, pa vaka izdignuvaweto na nacionalnite interesi na dvata etnikuma preku svoite nacionalno opredeleni politi~ki subjekti, VMRO-DPMNE i DPA, e dobredojden ~in so koj kolku-tolku }e se povrati zagubeniot rejting kaj elektoratot. Aktueliziraweto na problemot so grani~nata linija na sever dojde kako kec na desetka za institucionalnite vlastodr{ci zatoa {to so {totuku obnoveniot slu~aj i zategnatosta vo odnosite so Pri{tina }e se pridonese za pokrivawe na mnogu skandali i aferi koi izminatite nedeli bezuslovno stoeja na naslovnite stranici po vesnicite i udarnite minuti po televiziskite dnevnici. Sega za ~as leunovskiot slu~aj so Qubeta }e stane neinteresen kako {to toa se slu~i so Fr~koski i negovoto navodno u~estvo vo atentatot vrz eks-pretsedatelot Kiro Gligorov, za koj retko i nekoj ve}e da zboruva, }e se prepokrie matnata igra okolu prisilnoto naturawe na fiskalnite kasi po pretprijatijata, za moment }e se obidat da go amortiziraat narodnoto nezadovolstvo pla{ej}i gi rabotnicite deka sostojbata so bezbednosta e dosta ~uvstvitelna i silite treba tamu da se naso~at. Ima u{te mnogu za nabrojuvawe. Za vakvi tragikomi~ni re`iserski eksplikacii imame mnogu eksperti. Dosta realna be{e poslednata konstatacija na premierot Georgievski okolu pritisocite na me|unarodnata zaednica za transformacija na odredeni edinici na MVR koi ete ne bile po terkot na Robertson, Le Roa ili Batler. Na edna strana se vr{i neviden pritisok od nadvor vrz bezbednosnite organi {to pretstavuva klasi~no me{awe vo vnatre{nite raboti na edna zemja, odnosno nejziniot bezbednosen sistem, a od druga strana meki ostanuvaat osudite na istite tie lu|e od t.n. me|unarodna zaednica kon kosovskiot premier, Bajram Rexepi, za nelegalnite rezolucii koi od rakav se tresat vo Parlamentot na jugoslovenskiot protektorat. To~no e ova {to go veli Premierot na{, no neli treba da se najdat ne politi~ki, tuku harizmati~ni dr`avni mehanizmi od nadle`nite resori koi treba poaktivno, poargumentirano i pocvrsto kako partneri da zastanat pred hegemonistite od Va{ington i Brisel, za da gi odvratat od valkanite nameri so koi ve}e podolgo vreme se obiduvaat da napravat transformacija na balkanskite op{testva po pat na dlaboka kriminalizacija na strukturite koi na vakov ili onakov na~in gi postavile marionetski da vladeat so republikite.

Politi~kite li~nosti koi vladeat so ovaa zemja od izjavi so antizapadna sodr`ina treba da preminat na jasni i otvoreni razgovori so zapadwacite, da im se uka`e nedvosmisleno deka Makedonija nema pove}e za prodavawe i razdavawe, deka od Makedonija ne smeat da napravat u{te edna Bosna ili u{te edno Kosovo, zatoa {to toa ne e vo interes ne samo za na{ava zemja, tuku i za celiot region. Koga na vakov na~in i so vakov pristap }e se sedne pred onie koi sakaat da n# zavladeat i koga so fakti }e se uka`e na nivnite gre{ki, ovoj narod i ovie gra|ani }e po~nat nekako da veruvaat vo nivnite potezi i postapki {to katadnevno gi prezemaat. So prodol`uvawe na tempoto na tajno vodewe na politi~kite tekovi zad grbot na javnosta i so matni pregovori so onie koi do v~era gi urivaa temelite na makedonskata dr`ava, dene{nite garnituri ne mo`at da o~ekuvaat ni{to drugo osven nabrzo zboguvawe so vlasta na na~in {to samite }e go izberat. Toga{ }e vidat kolku nivnite sto godini od vladeeweto brzo pominale. ^inam tolku treba{e da vladeat.