I ovaa runda pregovori za vlez na "Kanadski po{ti" vo "Makedonska po{ta" zavr{i neuspe{no, bidej}i Kana|anite si zaminaa od Skopje bez da bide postignat kone~en dogovor. Me|utoa, od Ministerstvoto za transport i vrski velat deka {ansite ne se izgubeni i deka rabotata ne e zavr{ena, bidej}i pregovorite prodol`uvaat i ponatamu. Do sredinata na idniot mesec se o~ekuva Kana|anite da dostavat kompletna predlog-ponuda za formirawe zaedni~ko pretprijatie me|u Makedonija i "Kanadski po{ti", koe vo naredniot period }e stopanisuva so "Makedonska po{ta".

Vladata i nejziniot konsultant vo procesot na privatizacija na Elektrostopanstvo, "Mejnel bankata" od Avstrija, vo posleden moment ja otka`aa prezentacijata na performansite na ESM {to denovive treba{e da se odr`i vo Viena.

Na pompezno najavuvanata i podgotvuvana prezentacija pred nekolku evropski investitori treba{e da u~estvuvaat i re~isi site ekonomski ministri od Vladata i direktorot na ESM, Lambe Arnaudov.

Oficijalno nitu Vladata, nitu "Majnel bankata" ne ja soop{tuvaat pri~inata za otka`uvaweto na prezentacijata na ESM, a kako {to doznava A1, glaven vinovnik za ovoj skandal od me|unaroden karakter e makedonskata strana, ~ii pretstavnici go otka`ale svoeto u~estvo.

Od pred eden mesec, direktorot na Carinskata uprava na Makedonija, Dragan Daravelski, izdade naredba do site carinarnici deka od 15 april site uplati koi se vr{ele na `iro-smetkata koja Republi~kata carina ja ima kaj "Stopanska banka" a.d. Skopje }e se uplatuvaat na `iro-smetka vo "Komercijalno-investiciona banka" a.d. Kumanovo. Ova, kako {to stoi vo izvestuvaweto na direktorot Daravelski, se odnesuva na parite, odnosno uplatite, od prekuvremena rabota na carinskite rabotnici, od carinskata pridru`ba, za pokrivawe na materijalnite tro{oci koi se sozdavaat pri upatuvawe na stokite do Carinska ispostava Blace, izdavawe uverenija za rasporeduvawe na stoki po carinska tarifa, pokrivawe tro{oci na postapkata za zemawe mostri i drugo.

Ova e u{te eden od serijata udari koi vo posledno vreme aktuelnata vlast na indirekten na~in & ja zadava na najstarata banka vo dr`avava, otkako so eden po eden premol~en ili pismen dekret se prenaso~uvaat parite od starite klienti i deponenti od "Stopanska banka" kon nekoja od bankite koi va`at za bliski do vladeja~kata VMRO-DPMNE, me|u koi se vbrojuva i "KIB - Kumanovo".

Od juli ovaa godina }e startuva realizacijata na kreditot IFAD 2 od Me|unarodniot fond za razvoj na zemjodelstvoto, za pottiknuvawe na razvojot na agrarot vo zemjava. Pretstojnata kreditna linija pretstavuva prodol`uvawe na s# u{te aktuelniot IFAD 1, so vnesuvawe novini vo raboteweto i davaweto krediti od novata kreditna linija. Zaemot od Me|unarodniot fond za razvoj na zemjodelstvoto }e iznesuva 8 milioni dolari, plus 3,1 milion dolari nepovratna stranska finansiska pomo{ za istata namena. Sredstvata & se dodeleni na Vladata na Makedonija, bez kamata, so rok na vra}awe od 40 godini i grejs-period od 10 godini. Se predviduva da bidat odobreni 3.000 krediti, realizirani preku makedonskite delovni banki koi }e u~estvuvaat so sopstveni 2,2 miliona dolari.

Industriskoto proizvodstvo vo april godinava vo sporedba so mart e pogolemo za 5,2 otsto, soop{ti Dr`avniot zavod za statistika.

Vo najnovoto soop{tenie se naglasuva deka indeksite za industrisko proizvodstvo po dejnosti, od januari 2002 godina, za prv pat se objavuvaat spored Nacionalnata klasifikacija na dejnostite, kako i so primena na Nacionalnata nomenklatura na industriski proizvodi. Industriskoto proizvodstvo vo april godinava, vo sporedba so prose~noto proizvodstvo vo 2001 godina, e ponisko za 0,5 otsto, a vo odnos na istiot mesec lani e pomalo za 5,3 otsto, soop{tija statisti~arite.

Prose~nata neto-plata vo mart godinava iznesuvala 10.961 denar, {to pretstavuva nominalno zgolemuvawe za 2,8 otsto, a realno za 2,3 otsto vo sporedba so fevruari 2002 godina, sooop{ti Zavodot za statistika.

Spored podatocite na Zavodot, najgolem porast kaj martovskata neto-plata e registriran vo oblasta na zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto i iznesuva 8,2 otsto vo odnos na prethodniot mesec.

Martovskata neto-plata vo sporedba so istiot mesec lani, nominalno e pogolema za 4,3 otsto, a realno za 0,7 otsto.

Prose~nata bruto-plata vo mart godinava iznesuvala 18.431 denar, {to pretstavuva nominalno zgolemuvawe za 2,7 otsto, a realno za 2,2 otsto vo odnos na vtoriot mesec od godinava.

Vkupnata realizirana naplata na pobaruvawa po site osnovi vo izminatata 2001 godina na porane{nata Agencija za sanacija na banki iznesuva 801 milion denari i e namalena za 42 otsto vo odnos na edna godina prethodno. Sepak, spored planot za naplata {to go proektira{e novoimenuvanata Agencija na Republika Makedonija za upravuvawe so sredstva za 2001 godina, namaluvaweto e samo 11 otsto, odnosno okolu 100 milioni denari. Ova e del od izve{tajot {to ovaa dr`avna institucija go dostavi istovremeno do Vladata i do Sobranieto vo svojot godi{en izve{taj za rabota.

Vo samiot po~etok od berbata i otkupnata sezona na ran zelen~uk vo zemjava gradinarite reagiraat poradi uvozot koj ja sobori otkupnata cena na domatite, krastavicite, kromidot. Najglasni vo reagirawata se gradinarite vo Gevgelisko i vo Strumi~ko kade {to doprva pretstoi berbata na domatite od plastenicite, a ~ij rod se o~ekuva da te`i nad 30.000 toni, posebno {to otkupnata cena na domatite iznesuva od 35 do 40 denari i ima tendencija na opa|awe.

Vo zemjava sekojdnevno pristigaat kamioni natovareni so domati od Turcija koi mu konkuriraat na doma{noto proizvodstvo. Za razlika od prethodnite godini, koga so po~etokot na berbata na doma{niot ran zelen~uk vo oran`eriite i plastenicite sleduva{e zabrana na uvozot, Ministerstvoto za ekonomija se odlu~i za poinakva za{titna politika.

Evropskata banka za obnova i razvoj }e anga`ira nezavisen konsultant koj }e ja ispita potrebata od pomestuvawe na trasata niz koja{to treba da minuva obikolniot avtopat okolu Skopje, barawe {to e postaveno od `itelite na selata Volkovo i Orman.

Vakvata odluka Evropskata banka ja obelodeni na godi{noto sobranie {to se odr`a minatata nedela vo Bukure{t.

Konsultantot }e ja ispituva opravdanosta na barawata na `itelite na dvete sela vo ~ija{to blizina treba da minuva avtopatot i osobeno pozicijata na objektite {to ne bile zemeni predvid pri izrabotkata na Proektot pred dve godini.

Novite sopstvenici na agrokombinatot "Lozar" od Bitola po neuspe{niot obid vo minatiot petok da vlezat vo firmata, pobarale od policijata, od pazarnata inspekcija i od drugite nadle`ni dr`avni organi da gi zaplenuvaat site kamioni so "pelisterka" {to izleguvaat od Kombinatot.

"Lozar" ne postoi, a proizveduva i prodava voda preku sindikalnata smetka. Ako eventualno se slu~i kakvo bilo truewe ili drug nemil nastan, koj nie ne go posakuvame, koj }e odgovara? Zatoa dr`avata ne smee da si igra so sudbinata na iljadnici lu|e, veli Tane Nikolovski, eden od novite sopstvenici na "Lozar pelisterka".

Tie velat deka dosega site dr`avni organi gi po~ituvaat nivnite barawa za osporuvawe na rabotata na [trajkuva~kiot odbor, osven "Elektrodistribucija" vo Bitola, koja ne sakala da ja isklu~i strujata od Kombinatot.

Samostojniot esnafski sindikat od Veles u{te edna{ javno uka`a na te{kata ekonomsko-socijalna sostojba na zanaet~iite kako pri~ina poradi koja ne mo`e da ja zavr{i rabotata vo zakonskite rokovi vo vrska so nabavkata i primenata na fiskalnite kasi. Pod sega{nite uslovi, spored pretsedatelot Pan~e @e`ov, mnogu malku zanaet~ii od okolu 1.600 vo Veles mo`at da si dozvolat kupuvawe na ovie aparati, poradi {to tie i ponatamu }e baraat pofleksibilni uslovi od dr`avata. Poradi ova, kako i prisilnata naplata od zanaet~iite na obvrskite kon dr`avata, esnafskiot sindikat najavi tribina na koja se o~ekuvaat pretstavnici od 16 gradovi. Na nea, me|u drugoto, treba da bide formirano telo koe }e dobie zada~a za komunikacija so najvisokite organi na vlasta.

Po~na dogovaraweto na novata proizvodstvena rekolta na tutunot. Proizvoditelite ve}e gi sklu~ija prvite dogovori so tutunskite pretprijatija, me|utoa nivnata brojnost ne mo`e da se iznese zatoa {to postapkata na sklu~uvawe na dogovorite s# u{te trae.

Dogovorite koi se sklu~uvaat pretstavuvaat najzna~ajna faza od proizvodstveniot proces, bidej}i so nego proizvoditelot dobiva avans za tro{ocite, a voedno Kombinatot koj go sklu~il dogovorot prezema obvrska za otkup na proizvedenoto.

Podgotvila: @aklina MITEVSKA