KOMU MU PRE^I KARPESTATA UMETNOST VO MAKEDONIJA?

MS: Prifateno e karpestata umetnost da se vovede vo vospitno-obrazovniot proces vo srednite u~ili{ta. Ova predizvika negativna reakcija kaj arheolozite. Va{iot komentar za ova?

ALEKSOVSKI: To~no e toa deka karpestata umetnost vleze vo vospitno-obrazovniot proces vo srednite u~ili{ta, i toa ne ja vovedoa diletanti, neuki lu|e, tuku ja vovedoa profesori, doktori na istoriski nauki, lu|e koi komuniciraat so Centarot za karpesta umetnost i koi imaat po{iroki poznavawa od oblasta na karpestata umetnost. Makedonija e me|u prvite zemji koja uspea da go dobli`i ova najzna~ajno kulturno, istorisko, religiozno, filozofsko nasledstvo do svojata sredno{kolska mladina. Nema pogolema vistina od toa deka pozadi ova zastanaa univerzitetski profesori, lu|e od Institutot za nacionalna istorija.

ALEKSOVSKI: Prvo, ludost e da se pomisli takvo ne{to od ednostavna pri~ina {to ne stanuva zbor za eden avtor. Nam ni trebaat pove}e avtori, {to zna~i potrebni ni se 100 iljadi evra za da gi platime site za tie da pi{uvaat za karpestata umetnost. Vtoro, toa e anonimen konkurs i Komisijata pri Ministerstvoto za obrazovanie od kade }e znae na koj ~ovek kolku pari }e mu dade. Toa e apsurd i najdobar pokazatel deka stanuva zbor za bolno qubomorni lu|e, lu|e koi ja zgre{ile svojata profesijata i sega ja baraat vo druga nasoka.

ALEKSOVSKI: [to se odnesuva na gravirite za koi{to nie tvrdime deka se od vremeto na praistorijata, osobeno kopulite - vdlabnati polutopki, mre`nite graviri, toa nie ne go doka`uvavme. Toa go potvrdi svetskata nauka, osobeno doajenot na datiraweto na karpestata umetnost, akademik prof. d-r Emanuel Anati, redoven profesor na Univerzitetot Le~et vo Italija i direktor na svetskiot aneks za karpesta umetnost. Toj potvrdi deka karpestata umetnost datira od dale~nata praistorija, poto~no {eeset iljadi godini pred Hrista vo negovoto delo "Korenite na svetskata i evropskata civilizacija". Zatoa nie gi upatuvame niv nemu da mu ka`at deka e neuk, nepismen, deka ne znae {to zboruva, a toa imaat mo`nost da go ka`at i doka`at na kongresite nasekade vo svetot. Toa na{e tvrdewe go bazirame vrz osnava na svetskata nauka, vrz osnova na nau~no doka`anite kupoli, vdlabnati polutopki pronajdeni vo kontekst na kulturen sloj vo praistoriskite pe{teri. Ni{to ne e ostaveno na slu~aj, ni{to ne odi vo javnosta dodeka ne e provereno i vo nau~nite svetski krugovi.

ALEKSOVSKI: Obinuvawata deka ne sum arheolog, deka sum nepismen, ne sakam da gi komentiram. A, toa deka sum frankofon, bi rekol deka e to~no. No, blagodarenie na moeto frankofonstvo i taa moja prva diploma i doktorat od romanska filologija i literatura pridonese da ja otkrijam karpestata umetnost. Mi be{e potrebno da steknam osnovni poznavawa od praistorijata i istorijata na umetnost, pa zatoa ja zavr{iv samo prva godina (so prosek devet) na Fakultet na istorija na umetnost so arheologija. Prodol`iv so stru~no usovr{uvawe na metodot za arheolo{ki istra`uvawa vo [vajcarija. Tamu dojdov vo kontakt so terminot karpesta umetnost, go pro{iriv toa na prostorot na Makedonija, ja otkriv na na{a teritorija i dobiv atest na arheolog. Dali toa nekomu mu se dopa|a ili ne, toa e negov problem. Toj dokument si postoi, objaven e vo moite knigi i toa mi dade za pravo da prijavam nova doktorska teza na "Pariz tri" Univerzitetot kako {to nekoi od zavist i qubomora go narekuvaat "Fakultet za doma}inki". Toa prv pat go slu{nav deka imalo "fakultet za doma}inki". Zna~i, za da se bide doma}inka, treba da se zavr{i fakultet.

ALEKSOVSKI: Pri~inata za grubo napa|awe kako vrz mojata li~nost taka i vrz Centarot za karpesta umetnost e bolest na qubomora i profesionalna zavisnost. Sekoj nau~en rabotnik, sekoj kulturen rabotnik bara da otkrie ne{to za vreme na svojot raboten vek koe bi go vklopil vo kulturnata i nau~na istorija na svojata zemja. Kaj sekoj ~ovek postoi genot za natprevaruvawe so drugite i da postignuva rezultati. Da ne se zala`uvame deka ne se raduvame na uspesi, medali, diplomi. Mnogu samonare~eni avtoriteti vo oblasta na istorija na umetnosta i arheologijata bea zate~eni vo otkrivaweto na karpestata umetnost i mnogu neumesno reagiraa proglasuvaj}i deka vo Makedonija nema karpesta umetnost i deka seto toa e izmisleno za da gi pokriva nekoi negovi drugi aktivnosti. Seto toa e apsurd, bidej}i svetskata nauka poka`a, osobeno pretsedatelot na Svetskata akademija za karpesta umetnost, direktor na Institutot za karpesta umetnost vo Italija, profesor na Univerzitet, d-r Anati. Toj dojde vo Makedonija, ja vide karpestata umetnost, dade svoe intervju na nekolku televiziski stanici, i zaedno so prof. Grozdanov ja otvorija izlo`bata "Karpestata umetnost na teritorija na Makedonija". Podobri podatoci i potvrda ne bi mo`ele da dademe.

MS: ]e gi nadminete li ovie obvinuvawa?

ALEKSOVSKI: Tie zaboravaat ili voop{to ne znaat deka karpestata umetnost e op{t termin za s# ona {to e napraveno vrz kamewata i karpite: graviri, slikani formi, skulpturi i ne mo`e da se svede samo na imenitelot - petroglifi. Karpesta umetnost e prifaten termin vo svetot. Tie ne znaat deka postoi Svetska federacija za karpesta umetnost, a ne za petroglifi.

ALEKSOVSKI: Karpestata umetnost e s# ona {to na{ite predci go ostavile vo vid na poraka do svoite idni generacii so posredstvo na karpata i kamenot, a vo forma na vgravirani, slikani formi i skulpturi. Tie tri formi se zastapeni vo karpestata umetnost. Bi sakal da naglasam deka Svetskata federacija na svojot redoven sostanok na Komitetot na 7 juni 1994 godina odr`an vo Arizona, SAD, zaklu~i deka istra`uvawata na karpestata umetnost na Makedonija ne se bitni samo za trajno definirawe na makedonskoto kulturno-istorisko arheolo{ko nasledstvo, tuku za trajno definirawe na nasledstvoto od ovoj vid na celata svetska civilizacija. Ima li posilna argumentacija za ona {to go rabotime tuka i za pravilnoto rabotewe vo odnos na karpestata umetnost i nejzina popularizacija ne samo vo Makedonija, tuku i nadvor od nea?! Za sre}a, celata teritorija na Makedonija pretstavuva Muzej na otvoreno nebo. Na po~etokot istra`uvavme vo Kratovskata okolina i mislevme deka tuka e najbogato, me|utoa zaminavme za Pelagonija i se soo~ivme so ista slika. Istoto se slu~i i vo isto~na i zapadna Makedonija.

ALEKSOVSKI: Osobeno sme zadovolni {to mo`eme da soop{time deka za narednite dva meseca vo Makedonija }e se slu~i odr`uvawe na Svetskiot kongres za karpesta umetnost. Ovoj kongres ni be{e odobren u{te vo 1995 godina, taka {to sedum godini se podgotvuvame. Otvoraweto }e bide vo Univerzalnata sala, a rabotniot del }e bide na Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij". Prijaveni se eminentni eksperti, u~esnici od Japonija, Ju`na Afrika, Germanija, Saudiska Arabija itn. Za sega tolku bi otkril, a po odr`uvaweto na kongresot }e mo`eme da govorime kolku be{e uspe{en.

ALEKSOVSKI: [to se odnesuva do prifatenosta vo Makedonija od celosno negirawe dojdovme do celosno prifa}awe, ako gi ignorirame ve}e spomnatite neprijateli na karpestata umetnost. Zad prifa}aweto na karpestata umetnost zastana akademik Blaga Aleksova, potoa prof. d-r Haxi Risti}, prof. d-r Aleksandar Apostolov, i nekolku bitni institucii. A nadvor od Makedonija ovaa umetnost apsolutno e prifatena osobeno od UNESKO koj direktno vlo`uva sredstva vo istra`uva~kite proekti i vo Kongresot.