KULTURA

Mi{o Kitanoski, publicist i avtor na izdanieto "Bela kniga, crno pismo"

CENZURATA KON "NEPRIJATELITE" NA NARODOT

Razgovarala: Mileva LAZOVA

  • Sistemot {to se simna od istoriskata scena se potpira{e na birokratijata koja, pak, od svoja strana saka{e (i se obiduva{e) da go kontrolira duri i tvore{tvoto. Toa doa|a{e od stravot da ne se izgubat privilegiite, veli Mi{o Kitanoski.
  • Vo Makedonija od 1946 do 1993 godina, ima{e pove}e sudski zabrani na umetni~ki dela (dramski izvedbi, pesni i raskazi, esei i spisanija), no i pove}e vidovi pritisok vrz avtorite (isklu~uvawe od edinstvenata Partija, crni list na avtori na koi ne smee da im se objavuvaat prilozi i drugo).

Neodamna od pe~at izleze knigata "Bela kniga, crno pismo" od Mi{o Kitanoski. Nejzinoto objavuvawe predizvika golem interes kaj pogolem broj ~itateli poradi temata - obelodenuvaweto na zabranite i zakanite za odredeni umetni~ki dela. Za su{tinata na samata kniga govori avtorot Mi{o Kitanoski.

MS: Kako dojdovte do ideja da ja napi{ete knigata pod naslov "Bela kniga, crno pismo" koja predizvika interes vo javnosta?

KITANOSKI: Vo mugrite na makedonskiot pluralizam i pove}epartizmot, na po~etokot na devedesettite godini na sega ve}e izminatiot XX vek, po~na da izleguva prviot makedonski politi~ki magazin "21". Negovata pojava, za toa vreme, zna~e{e praznik na demokratskata re~, za{to stranicite na magazinot {iroko bea otvoreni za cirkulacija pred s# na novi idei, koi, se razbira treba{e na{ata dr`ava da ja vnesat vo evropskoto dru{tvo so daleku pogolema i podolga demokratska tradicija. Svesen za toa, a kako negov glaven i odgovoren urednik, predlo`iv nekolku rubriki, koi odea vo site 25 izlezni broevi (vo 1990 i 1991 godina). Toa bea rubrikite "Indeks na zabraneti dela", "Etni~ka karta na Makedonija", "Makedonskite deca na Kominternata" i drugi, koi bez preteruvawe predizvikaa ogromen interes kaj ~itatelite. Magazinot "21" vo toa vreme se prodava{e vo 8.300 primeroci.

IDEOLOGIJA

MS: Dali stanuva zbor i za zabrani {to se slu~ile ne samo kaj nas, tuku i vo porane{na Jugoslavija?

KITANOSKI: To~no taka. Ednopartiskiot sistem na ~elo so toga{niot SKJ poka`a deka treba da se {titi "socijalizmot kako svetski proces", odnosno negovata ideologija za "~istota na rabotni~kata klasa i negovoto ~lenstvo". Za taa cel dr`ea brojni plenumi i konferencii od edna, a se pledira{e za "sloboda" na tvore{tvoto od druga strana. Vakvi negativni pojavi na zabrani ima{e vo site porane{ni republiki, a ako e za uteha "najmalku" ima{e vo na{ata republika. Vremeto poka`a deka toj sistem ne se potvrdi, a deka ednopartizmot si zamina vo istorijata, kako relikt na minatoto.

MS: Toa zna~i be{e inicijalnata kapisla?

KITANOSKI: Imav soznanija za zabrani na oddelni dela i pred toa, no sega ve}e se vpu{tiv vo istra`uvawe, taka {to be{e zadovolstvo da se raboti ne{to za koe odnapred znaete deka }e bide interesno za ~itatelite. Taka po~nav da gi razgrnuvam stranicite na po`oltenite vesnici, da pra{uvam i da bele`am. Site na koi im se obrativ za temata, prifatija da razgovaraat, a stanuva{e zbor ne samo za avtori na proka`anite dela, tuku i za u~esnici vo tie nastani. Op{ta konstatacija na ona do {to dojdov e deka - partiskata i dr`avna birokratija za da ne gi izgubi svoite ugodni pozicii, i vo edna pesna ili vo eden raskaz nao|ala "neprijatel" na narodot i na rabotni~kata klasa.

MS: ]e navedete li nekoi primeri, odnosno }e sakate li da ka`ete do u{te koi soznanija dojdovte pri istra`uvaweto na temata?

KITANOSKI: Na primer, od 1946 do 1993 godina vo na{ata dr`ava se zabraneti nekolku dramski pretstavi, odnosno predvreme simnati od repertoarot. Toa se: "Za rodniot kat" i "Goce" od Venko Markovski, "Zdravo sedma silo" od Du{ko Rodev, "Evangelieto po Juda" od Jugoslav Petrovski. Javni sudewa kako eden vid demokratski dijalog e voden za teatarskite pretstavi "Hamlet od Dolno Ga{tani", vo re`ija na Qup~o Tozija, "Spiro Crne" i drugi, a za pesnata "Bez naslov" sudski e zabranet eden broj na spisanieto "Sovremenost". Potoa zaradi eden esej od Dimitar Dimitrov bez nikoj da znae prepe~aten e eden broj na "Razgledi", dodeka pak ohridskoto spisanie "Spizalit" zasekoga{ zgasna zaradi objavuvaweto isto taka na eden esej od Dimitar Dimitrov. Tuka e i sudskata kazna na pisatelot Kiro Donev za negoviot raskaz "@enite od Monoblat", potoa skripta za "Teorija na literaturata" od Quben Andreev itn.

ZABRANI

MS: Bi bilo interesno za ~itatelite da ja ka`ete metodologijata na zabranite, poto~no za {to i kako se zabranuvalo umetni~ko delo?

KITANOSKI: Po sogleduvaweto na celata materija, odnosno pokrenatoto pra{awe/problem, dojdov do soznanie deka kaj nas, mehanizmot na vlasta funkcioniral po principot na svrzani sadovi: najprvo se otkrivalo "neprijatelstvoto" vo tvorbata, a potoa avtorot so site mo`ni sredstva se kompromitiral i isklu~uval od edinstvenata Partija. Ottuka, ako mo`e taka da se re~e, ja napraviv slednata klasifikacija koja opfa}a 5 kategorii: zabrani po sudski pat (eklatanten primer se teatarskata pretstava "Svadbata na Mara" od V. Kostov i Q. Georgeivski i pesnata "Bez naslov" od Dimitar Jonovski i drugi), potoa zabrani {to doa|ale od partiskite forumi (no, bez da se ostavi traga, kako na primer gasneweto na ohridskoto spisanie "Spizalit"), javno sudewe na deloto kako demokratizacija na sistemot (navedenite nekolku pretstavi), postoewe na crni listi vo redakciite spored koi be{e zabraneto oddelni avtori da objavuvaat prilozi ili pak da im se objavuvaat duri i imiwata po nekoi povodi i "zabrani" so odreden rok na traewe (na primer, po pove}emese~no stoewe vo magacinite, knigata da se pu{ta vo proda`ba). Ova go imaat do`iveano izdanijata "Grbovite na Makedonija" od A. Matkovski, "Makedonskiot stih od 1900 do 1944 godina" od B. Ristevski, knigata za Egejska Makedonija na Lazar Mojsov, "Memoarite" na Dimitar Vlahov i drugi koi po intervencija na oddelni visoki partiski funkcioneri, se pu{teni vo proda`ba.

MS: Koja e preporakata {to so svoeto izdanie ja upatuvate do ~itatelite i do javnosta?

KITANOSKI: Nema ni{to novo da ka`am, osven da spomenam i da potenciram deka cenzurata odamna e nadminata vo demokratskite op{testva i zemji. Kaj nas, za `al, se poka`a deka vo ednopartiskiot sistem, dr`avnata birokratija javno ne ja kritikuva{e cenzurata, no tajno ja prakticira{e. Na primer, rabotnicite na konfekcijata "Astibo" barale da se simne pretstavata "Zdravo sedma silo" od repertoarot na NT vo [tip, a vamu ne ja imale gledano, zatoa {to gi "navreduvala nivnite raotni~ki ~uvstva". Ili rabotnicite na drvnata industrija "Treska" barale da se zabrani izleguvaweto na revijata "Fokus" vo osumdesettite godini na minatiot vek, zatoa {to "negativno gi truela skopskite mladinci", a vsu{nost tie i nemale kupeno ni eden broj za da znaat {to pi{uva tamu. Pogornoto svedo~i deka partiskata birokratija zagri`ena za svojot standard i pozicii uspe{no manipulira{e so "svojata rabotni~ka klasa", a od druga strana prave{e s#, kriti~arite na toj sistem i avtorite da gi zamol~i, da gi disciplinira, da gi pokori...

MS: I, na kraj, ima li sega novi zabrani i na {to rabotite vo momentot?

KITANOSKI: Po izleguvaweto na "Bela kniga, crno pismo - Makedonski indeks na zabraneti dela", mi se javija i s# u{te mi se javuvaat avtori koi gi iskusile eden od pogornite vidovi na zabrani i mi nudat novi argumenti i fakti. So site niv }e go dopolnam prvoto izdanie... A, {to se odnesuva do nekakvi novi zabrani, mo`am samo tolku da ka`am deka imam odredeni soznanija za takvi pojavi, no seto toa bara vreme za istra`uvawe. Da se nadevame deka vtoroto pro{ireno i dopolneto izdanie }e gi zabele`i site slu~uvawa kaj nas i na ovoj plan, za vreme od polovina vek i pove}e.