KULTURA

Crkovnite i kulturno-prosvetni priliki vo Ohridska arhiepiskopija za vreme na turskoto vladeewe

CRKVATA MU BILA DR@AVA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Pi{uva: Anita DIMOVA

  • Minatata godina Institutot za nacionalna istorija ja izdade knigata "Crkovnata organizacija vo Makedonija i dvi`eweto za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija od krajot na 18 i vo tekot na 19 vek - do osnovaweto na VMRO od d-r Aleksandar Trajanovski, nau~en sovetnik i rakovoditel na Oddelenieto za prerodbensko i nacionalno-osloboditelno dvi`ewe vo Institutot, koja godinava ja dobi nagradata "Goce Del~ev".
  • Temata koja se obrabotuva vo knigata i denes e aktuelna, bidej}i vozobnovenata Svetiklimentova Ohridska arhiepiskopija vo 1958, odnosno 1967 godina kako Makedonska pravoslavna crkva, s# u{te ne e oficijalno priznata kako avtokefalna od drugite pravoslavni pomesni crkvi.

Prou~uvaweto na crkovnata organizacija vo Makedonija preku elaborirawe na crkovno - administrativnite i kulturno - prosvetnite priliki na avtokefalnata Svetiklimentova Ohridska arhiepiskopija vo vreme na turskoto vladeewe, dosega be{e najmalku obrabotuvana materija. ^itaj}i ja knigata mo`e da se zaklu~i deka od doa|aweto na Turcite Osmanlii vo Makedonija i voop{to na Balkanot, osobeno kon krajot na 15 i 16 vek, diecezata na Ohridskata arhiepiskopija se prostirala mnogu podaleku od etni~kite granici na turskata provincija Makedonija.

Me|utoa, po vozobnovuvaweto na Pe}skata patrijar{ija vo 1557 godina, napu{taweto na Florentinskata unijatska politika na Carigradskata patrijar{ija, kako i drugi subjektivni i objektivni pri~ini {to potoa sledele, pridonele zabele`itelno da se namali diecezata na Ohridskata arhiepiskopija. I pokraj s#, i vo dvata slu~aja, makedonskite eparhii sekoga{ bile centralni crkovni institucii na Arhiepiskopijata i se nao|ale vo centarot na Ohridskata crkva, odnosno go so~inuvale jadroto na ovaa institucija.

NAPORITE...

...za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija od periodot vedna{ po nejzinoto nekanonsko ukinuvawe kon krajot na 18 vek na celata teritorija na etnografska Makedonija osobeno do{le do izraz vo prvata i kon po~etokot na vtorata polovina na 19 vek. Toa odelo paralelno so ekonomskoto zajaknuvawe na makedonskata gra|anska klasa, makedonskata inteligencija, koja se {koluvala vo balkanskite i evropskite kulturno-prosvetni centri. Ponaprednata faza vo antipatrijar{iskata borba bilo brkaweto na gr~ko-patrijar{iskite vladici od katedrite na makedonskite eparhii i postavuvawe na nivno mesto doma{ni arhierei i na kraj celosnoto otfrlawe na jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija i otvoreni barawa za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva.

Ovie crkovno-nacionalni barawa i ostvaruvawa kulminirale vo {eesettite godini na 19 vek, koga pove}eto makedonski crkovno-u~ili{ni op{tini, predvodeni od makedonskoto gra|anstvo i inteligencija, vo po~etokot spontano, a potoa s# poorganizirano, ja otka`uvale poslu{nosta kon Carigradskata vselenska patrijar{ija, prodol`uvaj}i samostojno da dejstvuvaat, kako eden vid eparhiska vlast. Iako toa ne bilo kanonska postapka, tie samostojno dejstvuvale kako oddelna eparhiska vlast, me|utoa, so ogled na toa {to vo takva sostojba makedonskite crkovno-u~ili{ni op{tini redovno gi sobirale crkovnite dava~ki, od koi eden del se naso~uval duri i vo sultanskiot trezor, nivnata arhierejska dejnost mol~e{kum bila tolerirana i prifatena od mesnite turski vlasti, iako toa so zakon ne bilo regulirano. Za makedonskiot narod, vo otsustvo na samostojna dr`ava i crkva, crkovno-u~ili{nite op{tini pretstavuvale edinstveni samoupravni edinici, vo koi Makedoncite sozdavale normi na me|usebni odnosi zasnovani vrz dobrovolno op{testveno povrzuvawe pod tu|inska vlast i religii. Tie vo svoi race go prezele upravuvaweto so crkovno-prosvetnata, socijalnata politika, zdravstvoto i sli~no.

BROJNITE OBIDI...

... za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska avtonomna ili samostojna crkva sekoga{ go aktuelizirale makedonskoto crkovno pra{awe. Koga toa se sledi vo {erijatska Turcija, koja na sekoj narod koj imal priznata samostojna ili avtonomna crkva, soodvetno mu ja priznavala i negovata nacionalnost, se doa|a do konstatacijata deka toa zna~elo i re{avawe na makedonskoto crkovno pra{awe, {to istovremeno pretstavuvalo i re{avawe na makedonskoto politi~ko i nacionalno pra{awe. Ovie komponenti detalno se prosledeni vo knigata s# do pojavata na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija (VMRO) vo 1893 godina. Procesot vo toj period ne bil prekinat, tuku naprotiv so osnovaweto na Organizacijata i nejzinoto razgranuvawe, zacvrstuvawe i pro{iruvawe na teritorijata na cela etni~ka Makedonija, ovie borbi go zgolemile svojot intenzitet i kvalitet. No, toga{ dvi`ewata za emancipacija od Carigradskata patrijar{ija i elinizacijata i od Bugarskata egzarhija i bugarizmot, no i od drugite opasni etno-konfesionalni propagandi vo Makedonija, osobeno vo 19 vek, dobile drugi pozitivni dimenzii, za na kraj da se izvle~at od stegite na propagandite, preku re{avawe na makedonskoto nacionalno i crkovno pra{awe. Procesot za kone~noto nacionalno i crkovno konstituirawe i osamostojuvawe za sekoj avtohton narod i crkva, kako {to se makedonskiot narod i Makedonskata pravoslavna crkva (nasledni~ka na Svetiklimentovata Ohridska arhiepiskopija), pretstavuva ne{to najsveto.

D-r Aleksandar Trajanovski e nau~en sovetnik i rakovoditel na Oddelenieto za prerodbensko i nacionalno-osloboditelno dvi`ewe vo Institutot za nacionalna istorija vo Skopje.

Roden e na 7 mart 1945 godina vo selo Dolni Lipovik, Radovi{ko. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{uva vo Prilep i Bitola, a vo 1971 godina diplomira na Filozofskiot fakultet vo Skopje, grupa Nacionalna istorija. Odreden period raboti kako nastavnik, a vo septemvri 1971 godina se vrabotuva vo Oddelenieto za prerodbensko-nacionalnoosloboditelno dvi`ewe pri Institutot. Vo 1992 godina se zdobiva so najvisokoto nau~no zvawe-nau~en sovetnik, a vo 1999 godina so najvisokoto nastavno zvawe - redoven profesor. Toj e nositel i koordinator na pove}e nau~ni proekti vo Institutot za nacionalna istorija i vo drugi institucii. U~estvuva na pove}e od 70 nau~ni sobiri vo zemjava i vo stranstvo. Od pove}emese~nite nau~no-studiski i istra`uva~ki prestojuvawa vo razli~ni zemji i rabotej}i vo arhivite, bibliotekite i muzeite vo Pariz, Sofija, Veliko Trnovo, Moskva, Belgrad, Zagreb i na drugi mesta, sobira bogata arhivska dokumentacija.

Od 1992 godina e honoraren profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet "Sveti Kliment Ohridski" vo Skopje po predmetot "Istorija na Makedonija i na makedonskiot narod", a od 1994 godina po predmetot "Istorija na pravoslavnite pomesni crkvi". Odreden period e honoraren predava~ na Fakultetot za u~iteli i vospituva~i pri Univerzitetot "Sveti Kliment Ohridski" vo Bitola. Poln kurs za makedonska istorija i civilizacija kako viziting-profesor odr`uva vo Nacionalniot institut za orientalni jazici i civilizacija na Univerzitetot na Nova Sorbona, Francija.

Vo april 1999 godina e izbran za redoven profesor na novootvorenite postdiplomski i doktorski studii vo Institutot za nacionalna istorija po predmetite "Istorija na Makedonija i na makedonskiot narod od po~etokot na 15 vek do Balkanskite vojni" i "Istorija na balkanskite narodi i dr`avi". Publikuva pove}e od 350 nau~ni prilozi i gi objavuva vo golem broj posebni izdanija.

Godinava, za knigata "Crkovnata organizacija vo Makedonija i dvi`eweto za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija od krajot na 18 i vo tekot na 19 vek (do osnovaweto na VMRO)" d-r Aleksandar Trajanovski ja dobi nagradata "Goce Del~ev".