FORUM

SO@IVOTOT FARSA ILI REALNOST?

Risto Andov, Skopje

So re`iraniot raspad na SFRJ, osvojuva~kite, megalodr`avni~kite, nacionalisti~kite, separatisti~kite, velepredavni~kite, banditskite i drugi porivi i strasti, kaj golem broj balkanski i stranski dominusi, povtorno o`iveaja i se raspalija. Prvo be{e otfrlena kako komunisti~ka izmislica filozofijata na Josif Broz, poznata kako "Bratstvo i edinstvo" preku koja vo viorot na Vtorata svetska vojna bea obedineti strastite na razbesnetite doma{ni mangupi, onie so krvavi race proterani ili likvidirani i eliminirano stranskoto me{awe. No, se slu~i spomnatiot raspad, se slu~ija i krvavite vojni! Vo na{ava zemja, kako nekakva kvazikompenzacija na bratstvoto i edinstvoto, be{e izmislen "so`ivotot", no i "ekvidistancata". Istite ni ovozmo`ija izvesno vreme da po`iveeme vo "oaza na mirot", so koja makedonskite dominusi i marginalci se potsmevaa. Za `al, kako {to veli narodot, po `elba na nevidliviot re`iser od stranstvo, mora{e da pukna tikvata i kaj nas! Naslednicite na nekoga{nite ba{ibozu~ki ordi, na ka~a~kite banditi, na fa{izoidnite balisti~ki banditi, se razbudija i nepre~eno zapo~naa so ostvaruvawe na svoite neostvareni soni{ta. Ovie zlostorni~ki strukturi s# {to pravat, pravat so tu|a potpora i za tu|i interesi. Ovoj pat im se priklu~ija i mnogumina novi politikanti, lopovi, narkobanditi, klasi~ni banditi i drugi marginalci koi dojdoa od me|unarodniot protektorat Kosovo i od stranstvo. Site zaedno go zapo~naa tancot na zlostorstvata, sozdavaj}i haos i bezvlastie vo dr`avata, zatskrivaj}i se pri toa zad politikata i zloupotrebuvaj}i ja istata. Ovie zlostornici pripukaa na dr`avata, a go uni{tija mirot i spokojot na site gra|ani, no i slo`no gi ograbuvaa! Taka, od oaza na mirot, na{ava zemja se transformira vo podra~je vo koe stana opasno duri i doma da se ostane ili da se premine ulicata!

Svedoci sme deka osilenite ka~a~ki i drugi banditi mo`e da vi vlezat doma, da ve zaprat na patot, da ve kidnapiraat, da ve maltretiraat, pqa~kosuvaat, proteraat od doma, da vi gi zapalat domovite, yverski da ve ubijat, pa i svoeto pogano ime da si go napi{at so no` na va{ite grbovite, ili na nekoja ikona, spomenik od dlabokoto minato na ovie prostori, da go ispi{at svojot primitivizam! Pri toa ni{to da ne mo`ete da napravite za svojata bezbednost i za{tita, da nemate od kogo pomo{ da pobarate, a podocna so gor~ina vo du{ite da osoznaete deka po "sovet" na stranskiot faktor vo zemjava banditite se amnestirani! Vo takvi uslovi mo`eme samo silno da vikneme: Da ti se pluknam na pravinata i demokratijata {to ni ja servira Evropa i svetot!!!

Po ru{eweto na mitot za oazata na mirot, pokaneti ili nepokaneti, vo zemjava dotr~aa razni belosvetski tipovi vo uloga na sovetnici, za{titnici, posreduva~i, olesnuva~i, ucenuva~i, umproforci i lisici, navodno, da vovedat mir i spokoj! Vsu{nost, svedoci sme deka tie prvo go sozdadoa, a potoa i sistematski go zgolemuvaat haosot, sekako i revoltot kaj narodot! Se pojavi i cela ma{inerija braniteli, ama mirot nikako da zavladee! U{te pomalku, poltronskata vlast zaedno so me|unarodnite faktori prisutni vo zemjava, uspevaat da vospostavat suverenitet na celata teritorija na dr`avata! Platenite banditi dojdeni od protektoratot Kosovo i doma{nite kriminalci i drugi marginalci, zaedno so lokalnite mangupi, dojdeni na vlast na poslednite izmanipulirani izbori, a sega u{te i instruirani od razni u~ki i su~ki, toa go popre~uvaat, no i nekakvi slobodni teritorii proglasuvat. Na kriminalcite i banditite im odgovara postoeweto na kvazislobodni teritorii na koi }e vladee haos i bezvlastie, a na kvazimirotvorcite formalna pri~ina i ponatamu da ostanat tuka. Vo zemjava sozdadena e paradoksalna situacija vo koja marginalcite i banditite pregovaraat so me|unarodniot faktor za sudbinata na dr`avata i na site nas. Vsu{nost tie so zdru`eni sili ja odr`uvaat kontroliranata kriza vo zemjava. Krajot na site ovie besmislici i igri bez granici ne mo`e da im se sogleda!

Neodamna ~itame i slu{ame deka nekakov Centar za demokratija i pomiruvawe vo jugoisto~na Evropa, so sedi{te vo Solun, sprovel anketa vo Makedonija. Celta bila, navodno, da go utvrdi misleweto na gra|anite, na primer, vo vrska so pra{awata: Zo{to nema dovolno mir i stabilnost vo Makedonija, koi se prioritetite za mir i stabilnost itn.? Na gra|ani so razli~no etni~ko poteklo, im bile postaveni po 24 potpra{awa, koi istite trebelo da gi rangiraat. Dobienite rezultati so ovaa anketa poznati & se javnosta. Me|utoa, vo pra{awata koncipirani od spomnatata me|unarodna asocijacija ne se opfateni najbitnite pra{awa koi se generatori na site posledovatelni problemi i negativni pojavi vo Makedonija? Na primer, se odbegnuva pra{aweto: Zo{to Albancite mora da bidat dr`avotvoren narod, sekade kade {to gi ima, figurativno re~eno, pove}e od trojca?! Isto taka, sistematski se odbegnuva i pra{aweto: Zo{to na Makedoncite im se osporuva pravoto za nacionalen identitet, jazik i kultura, vo nekoi okolni dr`avi, a pravdoqubivata me|unarodna zaednica mol~i, zo{to vo svetot besramno ni se obra}aat so referencata i eve zo{to vo sopstvenata dr`ava, vo koja povtorno o`iveanite ka~a~ki banditi na nekoj na~in poddr`ani ili nepopre~uvani od me|unarodniot faktor, vr{at teror nad Makedoncite, ostvaruvaat apsurdni politi~ki barawa so pukawe, vr{at etni~ko ~istewe na prostorot i vr{at bri{ewe na tragite na makedonskata i pravoslavnata tradicija i kultura!? Zo{to me|unarodnata zaednica ne vr{i pritisok Albancite da go prifatat statusot nacionalno malcinstvo, kako site drugi narodi vo svetot koi `iveat nadvor od svoite mati~ni dr`avi? Namesto toa, istata vr{i silen, bi rekol i bezobrazen, pritisok vrz makedonskata dr`ava da go prifati tvrdeweto na Albancite deka vo Makedonija se represirani, samo zatoa {to ne bea priznati za dr`avotvoren narod. Spored toa, ako ne im se priznava toa pravo i s# {to sledi od toa, vo pravo se koga pukaat i koga }e pukaat na dr`avata, vo pravo se lokalnite mangupi koga postavuvaat barikdi na pati{tata, koga maftaat so zname na tu|a dr`ava i koga gi ignoriraat instituciite na vlasta! Isto taka, me|unarodniot faktor go ignorira faktot deka Albancite kako nacionalno malcinstvo vo Makedonija imaa pogolemi prava od koe bilo malcinsvo vo svetot! Ili na primer, zo{to ve}e edna{ pravdoqubivata me|unarodnata zaednica kako {to vr{i pritisok vrz makedonskata dr`ava, ne izvr{i ist takov pritisok vrz Albanija, Grcija i Bugarija, za ostvaruvawe barem na polovina malcinski prava na Makedoncite vo tie zemji, spore deni so pravata na Albancit vo Makedonija? Zaradi ovie nepostaveni pra{awa i nedobieni odgovori, sekoj Makedonec mora da gleda so golema skepsa na me|unarodniot faktor prisuten ovde, kako i na me|unarodnata zaednicata voop{to. Istata, namesto da se preispita i ras~isti so spomnatite pra{awa, poka`uva lutina kon Makedoncite i makedonskata dr`ava!

So svoite postapki me|unarodniot faktor vo Makedonija, albanskite militanti gi ohrabruva. Tie osileni, potoa gi pro{iruvaat svoite megaloalbanski ucenuva~ki barawa kon dr`avata, prodol`uvaat so terorot i pukotnicite, vr{at razni oblici na provokacii koi ne se naivni i ja obvinuvaat dr`avata za dr`aven terorizam!

Me|utoa, na{eto istorisko i sega{no iskustvo uka`uva na otsustvoto na smisla za demokrati~nost kaj albanskiot faktor. Bez ogled na toa dali istiot prestavuva vlast na eden prostor, ili e samo vo mnozinstvo, drugite nacionalnosti sistematski gi maltretira, poni`uva i proteruva, osvojuvaj}i prostor za svojata bratija! Se primenuva mehanizmot na tih terorizam i postepeno etni~ko ~istewe. Mehanizam, koj funkcionira progresivno pove}e od edno stoletie. So silata na oru`jeto, toj mehanizam sega e samo zasilen. Vo toa n# uveruvaat sekojdnevnite slu~uvawa vo Tetovsko i Kumanovsko, kako i na Kosovo i vo Albanija. Vo takvi uslovi, insistiraweto na me|uetni~ka tolerancija, od kade i da doa|a, stanuva sme{no! Naivnite politi~ari, Makedonci po rod od site generacii vo izminatiot period, vo kontinuitet ja gubat politi~kata bitka so albanskiot faktor, porano blagodarenie na zloupotrebenoto bratstvo i edinstvo porano, a sega zloupotrebeniot so`ivot i demokratija! Dene{nite naivni politikanti, insistirawata na me|unarodniot faktor za so`ivot, gi prifa}aat so nade` deka na toj na~in }e mu se dopadnat na istiot, no i se nadevaat deka vo gradeweto na so`ivotot }e im se pridru`at i t.n. dobronamerni i lojalni albanski intelektualci! No, vekovnoto iskustvo i ovoj pat samo se potvrduva i poka`uva deka navodnite lojalni i dobronamerni albanski intelektualci, vsu{nost, se samo Albanci zadoeni so megaloalbanskata ideja!? ]e gi spomnam samo pisanijata na izvesniot Daut Dauti, albanski novinar. Toj neodamna gi iskara makedonskite novinari i javnosta vo eden dneven vesnik. Pisanieto go parafraziram: "Vo svoite izve{tai od kriznite podra~ja kade {to {eta me{ovitata policija, novinarite Makedonci po rod, uporno go vmetnuvale povtorliviot element za istaknuvawe na albanskoto zname vo makedonskite sela naseleni so Albanci. Navodno, toa {to go pravele Makedoncite stanalo u`asno zdodevno, dodeka Albancite bile emocionalno vrzani za znameto, pa opravdano maftale so istoto!". Kutriot gospodin demagog, mnogu bi sakal, pri sredbite vo kriznite regioni, Albancite slobodno da maftaat so albanskoto zname, a Makedoncite so dr`avnoto, dodeka Makedoncite novinari toj eventualen fakt da go falat so udirawe na talambasi! Kako {to veli narodot "mi`i Asan da ti bajam"! Kako {to se gleda od prethodnava parafraza, istaknuvaweto na albanskoto zname ne bilo provokacija, a Makedoncite bile zdodevni {to sekoga{ go povtoruvale ona {to go gledaat i gi iritira. Tie ne smeelo da imaat ~uvstva ni `elbi za maftawe so dr`avnoto zname na celata makedonska teritorija, bidej}i istata e makedonska, ama i ne e ba{ takva, u{te pomalku imale pravo na nacionalna dr`ava, sli~na na Albanija, vo koja, pokraj Albanci, ima i Makedonci, Grci, Crnogorci, Vlasi i Romi, no koi iako se izbri{ani i li{eni od sekakvi prava, sepak ne pukaat na dr`avata! ^udni nekoi budaletinki, za razlika od erbapot Albanci vo Makedonija, za{titeni od NATO kako belite me~ki na severniot pol!? Spored misleweto na spomnatiot i drugite "lojalni" Albanci, ako voop{to ima takvi, bi trebalo Makedoncite da zaboravat, vo interes na dobrite me|uetni~ki odnosi, deka pozadi toa zname se krie golemoalbanskata opcija vo ~ie ime se puka, se vr{i konkretnoto etni~ko ~istewe i naezdata na Albanci vo Makedonija, deka zad istoto se krie{e i ka~a~kiot bandit Mefail, koj so istata cel `are{e i pale{e vo zapadna Makedonija pod za{tita na Hitler i Musolini.

^ovek mora da se pra{a: Ima li kraj na ovaa makedonska me|uetni~ka so`ivotna farsa vo re`ija na me|unarodnata zaednica? Farsa, vo koja Makedoncite se prinudeni da glumat tolerantnost, popustlivost i zaboravenost, Albancite da imaat pravo da glumat emocii, reprsiranost i obespravenost bez fakti~ka osnova, dodeka preostanatite nacionalni malcinstva da glumat statisti!? Dodeka kriminalot si e normalna rabota i dil na glavnite politi~ko-kriminalni akteri vo vlasta! ]e zavr{i li edna{ ovaa farsa, }e ostane li nekoj `iv i zdrav za da se pozanimava so ekonomskiot razvoj i napredok na zemjava!? Kojznae, mo`ebi so posakuvanite fer parlamentarni izbori naesen, navistina, }e se slu~i smena na glavnite akteri vo makedonskata farsa, no i smena na re`iserot!? Vo takvi uslovi i so sopstveni sili mnogu pobrgu }e ni trgnat rabotite na podobro! Sepak, toa podobro ne mo`e da se slu~i samo od sebe. Pokraj smena na akterite i re`iserot, za toa potrebno e banditite i kriminalcite da bidat proterani ili likvidirani.

No, pra{awe e sega koj da ja propadi ~umata od `alna Makedonija? Ako toa go pravat dr`avnite bezbednosni sili, neminovno }e ima gnev na albanskite za{titnici i kolateralna {teta me|u Albancite, bidej}i banditite i kriminalcite se me|u niv. Za da ne bide taka, }e mora itno samite Albanci, kako nekoe divo meso, da go eliminiraat banditizmot i kriminalot od svoite sredini. Samo na toj na~in nema da imaat potreba od stranski za{titnici i kolateralna {teta, no i doverbata kon niv vo ovaa dr`ava navistina povtorno }e se vrati! No, ima li {ansa toa da se slu~i, odnosno so`ivotot od farsa da se pretvori vo realnost? Ako toa ne se slu~i, prikaznata za so`ivot }e si ostane samo prikazna i farsa, a nam kako na lu|e neka ni e Gospod na pomo{!