Kako Makedonski Pravoslaven Hristijanin imam obvrska da vi go ka`am svoeto mislewe po povod sramniot Nacrt-dogovor potpi{an vo Ni{, SRJ (na srpski jazik). Mojot stav e sli~en so mnogu Makedonci koi se ~uvstvuvaat povredeni i poni`eni poradi faktot {to vo na{ata Sveta Crkva mo`e da ima lu|e koi sakaat povtorno da n# dovedat pod ne~ie vlijanie. Namesto da proglasuvame Patrijar{ija, nie se vra}ame na nekakvasi avtonomija.

Nakratko, JAS, ZORAN MILO[OSKI, NE VLEGUVAM VO CRKVA KOJA E POD SRPSKA ZAKRILA. Jas bev krsten vo MPC i vo istata sakam da se ven~am. Neli e pod sekoe ~ove~ko dostoinstvo da se vleguva vo Crkva koja s# u{te ne n# priznava ni kako narod ni pak kako lu|e, oti za mene samo so vzaemna po~it mo`e da ima bratska hristijanska qubov. Po site nepravdi napraveni od SPC i srpskite vlasti niz ma~nata istorija vrz makedonskiot narod, so koe srce i koj vi dal pravo da razmisluvate za vakov sramen poteg, a kamoli da go stavite na hartija. Mislete dobro vladici, oti mo`e da ostanete ov~ari bez stado, oti na stadoto dosta mu e od site nepravdi i poni`uvawa. A, nepravdite i poni`uvawata najmnogu bolat od svoite.

Na krajot apeliram do gospodin gospodin Stefan i celiot SAS na MPC, ne davajte ja na{ata crkva, oti taa ne e samo va{a, tuku na celiot makedonski narod. Sekoj onoj koj razmisluva da se vra}a pod koe bilo vlijanie ili zakrila so {to bi se poni`ila na{ata aftokefalna Crkva, ne zaslu`uva da ja nosi mantijata na MPC. Se nadevam deka nabrzo }e slu{neme dobri vesti od va{a strana.

Pove}e od ova i da sakavme ne mo`evme da spre~ime. Zaslugata na na{ite vlastodr{ci n# odnese na vrvot na dr`avite koi gi mno`at so nula. Kra`bi, mito, korupcija i predavstvo na nacionalnite makedonski interesi vo site oblici. Ka~a~ko-balisti~kite napadi s# u{te traat. Nesposobnite i nesovesni Makedonci pove}e ja sakaat vlasta otkolku dr`avata. Dali ovie predavnici se svesni deka nivnoto vreme poleka no sigurno odminuva, ili se sigurni vo svojata nadmo}. Obi~nite gra|ani na Makedonija ne sakaa da & stavat kraj na ovaa vlast, zatoa mol~ea, kukaa, ponekoga{ i pcueja. Patriotsko nastroenite Makedonci svojot revolt go iska`aa preku naj`estokiot protest koj se slu~i pred Parlamentot vo juni 2001 godina koga Amerikancite zaedno so ka~acite go napu{tija Ara~inovo so beli znamiwa. Partiite koi go potpi{aa "Ramkovniot dogovor" zaedno so Boris Trajkovski }e ostanat zabele`ani vo istorijata kako "grobarite na Makedonija". Balistite se javuvaat so novi barawa. Makedonskata policija s# u{te e nivna meta, politi~arite se totalno nesposobni da izlezat vo otvorena borba protiv ka~acite. Dali s# u{te }e trpime pritisoci od site strani, dali treba da ja odmol~ime na{ata smrt. Ja izgubija borbata za vra}awe na raselenite lica, gi zaboravija ranetite, po~inatite, maltretiranite i kidnapiranite Makedonci. Golem sram & nanesoa na Makedonija.

No, da ne dol`ime pove}e. Apel do site makedonsko orientirani partii: Obedinete se protiv zloto nare~eno "DPMNE", no da ne go zaboravime i "SDSM" - glaven distributer na makedonskite paso{i za ka~acite. Obedinete se i dajte mu na narodot `elba za `ivot na ovie prostori. Ne pla{ete se da koalicirate, toa e edinstvena nade` za Makedonija. Nie ~lenstvoto na "TMRO" cvrsto }e ve poddr`ime i }e zastaneme na stranata na koalicijata.

So pamet vo glava Makedonci.

Francija, koja e edna od najstarite demokratii na svetov, im ovozmo`uva na svoite dr`avjani preseleni vo stranstvo da glasaat po dve formuli. Ednata e Francuzinot preselen vo stranstvo ili da otide da glasa vo Francija, vo mestoto kade e zapi{an na glasa~kiot spisok vo op{tinata, ili, pak da napravi vo nekoj francuski konzulat vo stranstvo pismeno ovlastuvawe za na negovoto mesto da glasa vo tatkovinata ~ovek po negov izbor i komu }e mu javi za kogo da glasa. Osven ovaa mo`nost, francuskata dijaspora ima pravo na glas i vo stranstvo za pretsedatelskite izbori, a i za ovie na Evropskata unija. Za taa cel, pretstavitelite na dijasporata izbrani so dopisno glasawe od Francuzite vo stranstvo, a i samite tie pretstaviteli se preseleni vo drugi dr`avi, zemaat pod naem prostorii, ja soop{tuvaat adresata na glasa~koto mesto na svoite zemjaci vo regionot na nivnata nadle`nost, i lu|eto odat tamu, obi~no vo nedela, i go izrazuvaat tajno svojot glas, otkoga }e se pretstavat so svojata li~na karta i nivnoto ime }e bide najdeno i ozna~eno na glasa~kiot spisok za liceto da ne glasa dva ili pove}e pati.

Osven ovie demokratski na~ini i prava, francuskata dijaspora i nejzinite prava i potrebi se braneti od nivni pretstaviteli vo Francija, senatori vo Senatot, koj gi pretstavuva nekolkute desetici iljadi komuni na Francija. Sekoj polnoleten Francuzin koj{to `ivee vo Francija ili vo stranstvo ima pravo da pobara besplatno da mu se ispra}a mese~niot bilten na Senatot, a i onoj od nacionalnoto Sobranie, vo koi izdanija podobro se publikuva rabotata na tie dve najvisoki zakonodavni institucii.

Koga nekoj Francuzin od dijasporata saka da se po`ali na ne{to ili da izrazi {to bilo, da pobara informacija ili drugo, ima pravo da mu napi{e na eden od senatorite koi gi pretstavuvaat vo dr`avata. Francuzite koi `iveat vo stranstvo redovno dobivaat odgovor. Istoto mo`e da go napravi i obra}aj}i se do svoite zemjaci koi se izbrani od Francuzite vo stranstvo i od niv dobiva redovno odgovor. Ist e slu~ajot i so izvr{nata vlast na Francija {to e pretstavena od Pretsedatelot na Republikata i na Vladata (prviot minister ili negovite kolegi ministri).

Koga nekoj Francuzin, ma` ili `ena, toa se razbira samo po sebe, dojde i se naseli vo stranstvo, se prijavuva vo regionalno najbliskiot francuski konzulat, koj kako dokaz deka e evidentiran, mu dodeluva karti~ka so negova fotografija, ime, prezime, broj na registracijata, data na va`nosta. Toa se pravi me|u drugoto i zatoa {to Francija e zadol`ena da gi brani svoite gra|ani koi poradi razni pri~ini `iveat vo stranstvo.

Da go spomneme i postoeweto vo sekoja dr`ava na spisanie za Francuzite koi `iveat vo istata i koe tretira razli~ni aktuelni, istoriski, kulturolo{ki ili drugi temi.

Makedonkite i Makedoncite koi `iveat vo stranski dr`avi koga go znaat goreizlo`enoto, se ~uvstvuvaat poni`eni, navredeni, potturnati nastrana, napu{teni od svojata tatkovina Makedonija, a toa ~uvstvo be{e potencirano i od brutalnoto is~eznuvawe na Maticata na iselenicite, pa na Ministerstvoto za iseleni{tvo i na krajot neslavnata smrt na Agencijata za iseleni{tvo so prekinuvaweto na publikuvaweto na spisanieto "Makedonija", {to ima{e zad sebe ve}e pedeset godini tradicija. Revijata prestana da bide objavuvana, a na pretplatenite lica duri i ostatokot od pretplatata ne im be{e vraten. Na avtorot na napisov duri i nagradata za poezija {to ja dobi t.e. pismenoto priznanie Makedonska gramota za poezija 1999 godina, sega{nite funkcioneri vo Agencijata odbivaat da mu ja ispratat, makar i vo forma na nekakva potvrda napi{ana na ma{ina za pi{uvawe.

Makedoncite vo dijasporata gor~livo konstatiraat deka, kolku {to nim im e poznato, ne se najde vnatre vo Republika Makedonija makar eden masmedium (a ne medium za soobra}awe so.... du{ite od zadgrobniot svet!) da ka`e nekoj zbor za is~eznuvaweto na revijata "Makedonija", a i za vidnite rezultati {to bea postignati vo kratkotrajnata ubava epoha na Ministerstvoto za iseleni{tvo koga edna malubrojna ekipa entuzijasti, predvodena od energi~niot minister, g. Martin Trenevski, konkretizira mnogu dobri idei. Revijata zna~itelno ja podobri i sodr`inski i tehni~ki, a seto toa po cena na golema rabota, na napori, a ne kako nekoi {to se ~ini pravat koga odat vo stranstvo da se sretnat so lu|e od dijasporata, ama najva`noto izgleda im e da pravat {oping po stranskite elegantni du}ani. Zaklu~okot sam im se nametnuva na Makedoncite vo dijasporata: Sekoja gre{ka se pla}a na eden ili na drug na~in, pa i ovaa }e ja plati Makedonija. Da se nadevame ne mnogu skapo.

Platformata za gra|anska akcija DOSTA E se pridru`uva kon osudite upateni do ministerot za vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski, za negovoto krajno neodgovorno odnesuvawe za vreme na takti~kata voena ve`ba vo nacionalniot park Mavrovo, selo Leunovo.

Ministerot, koj i pokraj simuliranata zagri`enost i vetuvaweto deka }e prifati eventualnata li~na odgovornost, o~igledno nema namera da se dr`i do vetuvawata;

Negoviot mentor, premierot Georgievski, koj go za{tituva vakvoto egzibicionisti~ko, mitomansko i avtokratsko odnesuvawe;

Vladata, kako i site drugi institucii koi mol~at za ovoj i sli~ni incidenti.

Psihoti~nata pasija kon oru`je i skoro detskata neodgovornost i neserioznost koja ja poka`a ministerot Bo{kovski NE SMEAT da bidat "doblesti" na eden minister.

Ova e u{te eden vo nizata primeri za neodgovornoto i arogantno odnesuvawe na vlasta kako i za alarmantno visokiot stepen na MILITARIZIRANOST vo site segmenti na op{testvoto.

So ignorira~kiot odnos kon ovoj incident vlasta grubo gi kr{i site osnovni principi na demokratijata i ~ovekovite prava. Nerasvetluvaweto na ovoj slu~aj }e bide u{te edno gazewe na pravnite normi i neprimena na zakonot koj e UNIVERZALEN za SITE.

Ako se prodol`i vaka, Makedonija }e se pretvori vo totalitarno op{testvo so iskompleksirana elitisti~ka vlast.

Predsedatelot, Vladata i Sobranieto da insistiraat na pravi~na i kompletna istraga za rasvetluvawe na ovoj slu~aj, a ministerot Bo{kovski da ja sogleda svojata odgovornost i da podnese neotpovikliva ostavka kako moralen ~in.

Gra|anite na Makedonija, nevladinite organizacii i mediumite da prodol`at so pritisokot vrz vlasta za demokratizacija na op{tesvoto.

Deka pogovorkata: "Razdeli pa vladej" e to~na ne edna{ se poka`alo, a deka so toa se postignuva i sakanata cel za stavawe uzda i vladeewe po svoj terk i strategija i toa se poka`a kako vistinito. Fakt e deka vo poslednite desetina godini od osamostojuvaweto i dr`avnosta (ako taka mo`e da se ka`e) ne se nau~ivme nitu da ja primenuvame, nitu da ja sfatime zapadnata demokratija i civilizacija i deka s# u{te }e ni treba decenii za zreewe i sozrevawe.

Isto taka, vistina e deka po osamostojuvaweto si formiravme raznorazni partii, dvi`ewa, asocijacii, s# so cel podobro organizirawe i `iveewe. Kakva kusogledost potkrepena so namislata: Koga `abata videla kako kowot go potkovuvaat, i taa ja dignala nogata.

Od 1990 godina po~navme da si kroime, prekrojuvame i si formiravme partii i partii~ki so ~lenstvo i lideri i lider~iwa, pa se rastr~avme na{iroko za masovnost i dobivawe i osvojuvawe na tronot, da se prigrabi vlasta i upravuva so ovoj iznapaten makedonski narod koj be{e i toa kako iscrpen u{te od ednoumieto. Po sednuvaweto na tronot, glavatarite po~naa da mavtaat so kam{ikot po narodot i glasa~ot koj im pomogna da dojdat na vrvot. Potoa mu go vrtat grbot na glasa~ot, pa sekoj neka se snao|a kako znae i umee. I s# taka do kolapsot na taa upravuva~ka garnitura koja nekade do 1997 godina napravi {to napravi za narodot, a najmnogu za poedinci i za sebesi. Potoa po padot dojde druga garnitura koja gi napravi istite gre{ki i uni{ti s# {to mo`e{e da se dotol~i, {to narodot go sozdaval so decenii, pa verojatno i na ovaa garnitura so nivnata kusogledost i jalovost, krajot skoro }e si go vidi. Deka sega }e imame bespo{tedna, nemilosrdna, predizborna i izborna trka, e fakt od koj nema begawe. No, ne e li vreme prethodnite i sega{nite partii i lideri da si dadat jasen i ~esen ot~et i odgovornost pred elektoratot, bez da mu davaat i vetuvaat s# i se{to za povtorno da mo`at da ja osvojat vlasta i pak da si teraat po svoe, za potoa da mu se svrti grbot na glasa~ot i bedniot, iznemo{ten iznapaten narod pa neka si lae i ofka kolku {to mo`e, no glasot nema daleku da mu se slu{a.

Na krajot ne e li fer izminatite i sega{nata vladeja~ka garnitura da se podzamislat i da si priznaat deka se ve}e videni i na ~elo so lider~iwata da se povle~at i da se iznajde nova neogre{ena garnitura za demokratsko vladeewe so Makedonija i nejziniot narod. No, dali }e imame takva garnitura da go ponese siot tovar i sega{no nasledstvo za uspe{no izoduvawe na idnata mar{ruta i dali takvi sinovi ima Makedonija, ~esni, sposobni, odlu~ni.

Zatoa Makedonci, idni glasa~i od kade i da ste, otvorete gi o~ite dvojno, razmislete so trezvenost, komu utre }e go davame glasot koj mo`e lesno da go dademe, no da ne ni se slu~i kako i dosega: So na{ kamen po na{ grb.