OPREDELBATA NA KPG ZA VOORU@ENA PRESMETKA

Orientacijata na rakovodstvoto na KPG za vooru`ena borba i apstinencija od parlamentarnite izbori be{e pogre{na i fatalna. Nedostigaa najelementarni vnatre{ni i nadvore{ni uslovi za pobedonosen ishod na borbata. Komunistite, ~lenovite na EAM-EPON i borcite na ELAS ne bea podgotveni po ~etirigodi{ni te{ki borbi, stradawa i isku{enija, za eden nov u{te pote`ok napor i ispit. Tie pretpo~itaa da odat vo zatvori i logori otkolku vo planina. Od okolu milion `iteli, samo okolu 35 iljadi slu`ea vo DAG od koi pove}e od 90 otsto bea prisilno mobilizirani. Vo borbata na DAG ne samo {to ne u~estvuva{e gradot, tuku i palankite i pogolemite sela.

Isto se slu~uva{e i so Makedoncite. Taka, na primer, od 350 Makedonci od selo Nestram {to u~estvuvaa vo ELAS, samo okolu dvaeset stapija vo DAG. Ist e slu~ajot so Ru{ita. Gradovite Kostur, Voden, Enixe Vardar i dr. ^etirinaesette iljadi Makedonci i Makedonki site slu`ea vo DAG. 23 pati pove}e od Grcite sporedeno so brojot na makedonskoto so gr~koto naselenie, be{e od vnatre{nosta od koi pove}eto bea mobilizirani. Obidite na propagandata na KPG, Velika Britanija dov~era{en partner na antihitlerovskata koalicija da ja pretstavi kako okupator i vooru`enata borba kako nacionalno-osloboditelna, nemaa uspeh.

Angli~anite vlasta na desnicata, koja ja nalo`ija so silata na oru`jeto, bea re{eni so upotreba na site sredstva da ja branat. Angli~anite, i vo prodol`enie i Amerikancite, cenea deka ako vo Grcija dojdat na vlast komunistite, }e be{e izlo`ena vo opasnost bezbednosta na Turcija, Sredniot Istok i Zapadna Evropa. Dve britanski divizii i brojni voeni misii prestojuvaa vo Grcija so zada~a da go branat re`imot od vnatre i od nadvor. Nabrzina se sozdava{e armija sostavena od najfanatiziranite Grci, nacionalisti i {ovinisti, sorabotnici na okupatorot, vooru`eni so najmoderno anglisko oru`je i drug materijal. Isto va`i i za policijata - 164 vooru`eni teroristi~ki bandi bea vo slu`ba na odbrana na re`imot. Od administrativniot, sudskiot i drugiot aparat bea otstraneti u~esnicite na Dvi`eweto na otporot i levoorientiranite elementi i na nivno mesto bea postaveni elementi lojalni na re`imot, sorabotnici na okupatorot i sli~no. Pomo{ta {to na Grcija & ja dava{e UNRA i drugi humanitarni organizacii se koriste{e za zacvrstuvawe na vlasta na desnicata. Seto gorenavedeno sekako treba da im be{e poznato na Zaharijadis, Tito i Stalin. Odlukata za vooru`ena forma na borba be{e nerealna, fatalna. Politikata {to treba{e da ja sledi KPG, i koja odgovara{e na vnatre{nite i me|unarodnite uslovi be{e politikata za miren parlamentaren razvoj na Grcija, politika {to ja primenija komunisti~kite partii vo zemjite kade ima{e razvieni antifa{isti~ki dvi`ewa kako {to se Francija, Italija i drugi.

Vodeweto na edna takva politika nalaga{e i u~estvo na parlamentarnite izbori {to se odr`ani na 31 mart 1946 godina vo koi soglasno najpesimisti~kite procenki koalicijata na partiite na EAM }e obezbede{e 100 prateni~ki mesta i }e pretstavuva{e vtor po sila politi~ki subjekt vo zemjata i najsilna parlamentarna opozicija. Ako se proslede{e toj pat, {to be{e edinstveno pravilen i realen, }e se izbegne{e Gra|anskata vojna i te{kite posledici od istata.

Istori~ari i publicisti ja opravduvaat opredelbata na KPG za vooru`ena borba so terorot. Me|utoa, "zaboravaa" nekoi nastani {to & dadoa motiv i povod i pokritie na gr~kata desnica da go prezema teroristi~kiot pohod kako sredstvo za presmetkata so levicata. Imeno, ELAS kako {to privedovme, ne go predade najgolemiot del na oru`jeto, go sokri, ne{to {to mnogu brzo be{e otkrieno. Okolu {est iljadi borci, stare{ini i aktivisti na KPG vo dogovor so KPJ vo maj 1945 godina bea prefrleni vo Jugoslavija. Gornite potezi bea protolkuvani od gr~kite vlasti deka KPG se podgotvuva za vooru`eno vostanie za ~ie osuetuvawe se nalagale represivni merki. Rakovodstvoto na KPG trebalo da bide svesno deka nema uslovi za zazemawe na vlasta i da se otka`e od takvata pretenzija.

Pokraj KPG i jugoslovenskite komunisti {to privedovme, so svojata akcija vo egejskiot del na Makedonija vo april 1945 godina pridonesoa za takviot razvoj na nastanite i im dadoa motiv i argument na atinskiot re`im da primeni represivna politika so katastrofalni posledici za makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija.

Po donesenata odluka za vooru`ena forma na borba, liderot na KPG Nikos Zaharijadis odr`a pove}e sredbi so rakovodstvata na balkanskite i evropskite komunisti~ki partii so cel da go konsultira

nivnoto mislewe i da obezbedi poddr{ka za akcijata {to ja prezema{e.

Po povod odr`uvaweto na Osmiot kongres na KP na ^ehoslova~ka

Zaharijadis na 20 mart 1946 godina trgna za Praga. Minuvaj}i niz Solun na rakovodstvoto na oblasniot komitet na KPG za Makedonija mu postavi zada~a da go organizira napadot protiv vladinata edinica vo

Litohoro na 31 mart, den na odr`uvaweto na parlamentarnite izbori.

Zaharijadis vo Praga realiziral sredbi so funkcioneri na komunisti~ki partii i posebno so balkanskite komunisti~ki partii i diskutira{e so niv za sostojbite vo Grcija i perspektivite na borbata na narodnoosloboditelnoto dvi`ewe. Nekoi izvori tvrdat deka Zaharijadis dopatuval vo Moskva kade se sretnal i razgovaral so Stalin. Nema informacii za stavot na Stalin okolu odlukata na Vtoriot plenum. Me|utoa, od toa {to odlukata be{e realizirana, odnosno vooru`enata borba se razvi, se pretpostavuva deka Stalin ja odobri novata opredelba na KPG. Funkcioneri na nekoi pogolemi zapadni komunisti~ki partii go sovetuvaa Zaharijadis da bide vnimatelen po odnos na opredelbata za vooru`ena forma na borba. Zaharijadis dopatuva i vo Sofija kade se sretna so Georgi Dimitrov pri {to gi zapozna so linijata na vtoriot plenum. Spored Zaharijadis, bugarskiot lider izrazi mislewe za sukcesiven premin kon vooru`ena borba.

Zaharijadis na Dimitrov mu predade memorandum pod naslov: "Kratki bele{ki za politi~kata situacija vo Grcija". Zaharijadis vo memorandumot dava pove}e podatoci za sostojbata na KPG i na narodnoosloboditelnoto dvi`ewe vo Grcija, za voenata organizacija na KPG i pobara pomo{ od bratskite partii. Zaharijadis vo konkretno pomo{ pobara:

1. Sozdavawe vo Albanija, Jugoslavija i Bugarija centri za obuka na kadri, oficeri i borci koi }e se raspredelat: 400 vo Jugoslavija i po 2.000 vo Albanija i Bugarija.

2. Da razmislime okolu pra{aweto na pomo{ so voen materijal na borbata koe treba da se razre{i preku Jugoslavija.

3. Da organizirame vo golemite centri na balkanskite i evropskite zemji, centri za informirawe i pomo{ za Grcija i od Grcija.

4. Da & se pomogne na KPG so izdava~ki sredstva (pe~atni ma{ini i hartija).

Na vtori april 1946 godina Zaharijadis se sretna so Tito vo Belgrad. Zaharijadis od Tito dobil celosno odobruvawe za opredelbata na KPG za vooru`ena borba i vetuvawe za materijalna i druga pomo{.

Konkretno me|u drugoto so Tito be{e dogovoreno: Del od PB na CK na KPG da prestojuva vo Belgrad od kade }e rakovodi so borbata i }e ja pretstavuva vo stranstvo. Makedonskoto osloboditelno dvi`ewe na egejskiot del na Makedonija, predvodeno od NOF, koe bilo pod kontrola na KPJ, da pomine pod rakovodstvo na KPG. KPG slobodno da regrutira borci za DAG od redovite na egejskata politi~ka emigracija vo Jugoslavija. Jugoslavija da pretstavuva glaven centar preku koj da pominuva celokupnata me|unarodna pomo{ kon DAG, osnoven punkt za kontakt na KPG i DAG i me|unarodnoto komunisti~ko dvi`ewe so Sovetskiot Sojuz. Da organizira prifa}awe i lekuvawe na ranetite i bolni borci na DAG, da organizira centri za obuka na borci na DAG, da dozvoli stacionirawe na radiostanica na DAG i drugo.

Od gorenavedenoto i od drugi fakti proizleguva nesporniot zaklu~ok deka Tito od komunisti~kite lideri be{e edinstveniot koj bezrezervno ja odobri novata politika, strategija i taktika na KPG i veti sestrana politi~ka, moralna i materijalna pomo{.

Dodeka Zaharijadis pregovara{e so komunisti~kite lideri okolu pomo{ta {to treba da ja dobie KPG za uspeh na nejzinata politika, vo Grcija na 31 mart se odr`ani parlamentarni izbori od koi apstinira{e KPG-EAM i nekolku pomali demokratski partii. Celta na izborite na koi mnogu insistiraa Velika Britanija i SAD, odr`ani vo uslovi na teror i po~etok na Gra|anska vojna, imaa za cel da se legalizira re`imot {to be{e vospostaven so angliskata voena intervencija vo dekemvri 1944 godina. Izborite rezultiraa so pobeda na Populisti~kata partija koja od vkupno 354 prateni~ki mesta, dobila 206.

Na prvi septemvri istata godina vo uslovi na gra|anska vojna se odr`a plebiscit so koj be{e restavrirana monarhijata vo Grcija.