|
SVEDO[TVA Istorijata ne e samo minato ODNOSOT KON ANTI^KO-MAKEDONSKATA ISTORIJA PO OSAMOSTOJUVAWETO NA MAKEDONIJA Pi{uva: Aleksandar DONSKI
V o 1991 godina vardarskiot del na Makedonija (dotoga{nata SRM) se osamostoi kako nezavisna dr`ava. Se sozdadoa u{te poslobodni (ideolo{ki dekontaminirani) uslovi za rabota vo istoriografijata, no sostojbata vo odnos na istra`uvawata vo nasoka na na{ite vrski so anti~kite Makedonci i natamu bavno se menuva{e. Pri~inite i ovojpat indirektno se povrzani so ideolo{ki kontaminiranata istoriografija od minatiot re`im vo odnos na doti~nava tema.Imeno, pod vlijanie na sostojbata {to ja opi{avme, mnozina makedonski istori~ari i istra`uva~i, svesno ili ne, ja prifatija isklu~ivo panslavisti~kata teorija za potekloto na dene{nata makedonska nacija i celokupniot svoj opus tie go podredija na ovaa teorija. Ottamu, nerealno e da se o~ekuva deka ovie istori~ari i istra`uva~i preku no} }e se otka`at od seto toa {to dosega go napi{ale i deka }e se svrtat (slikovito ka`ano) "samite protiv sebe". Ova se odnesuva kako na postarite, taka i na nekoi pomladi istori~ari i istra`uva~i. Nekoi od niv odat duri dotamu {to i natamu uporno se dr`at isklu~ivo za panslavisti~kata teorija za potekloto na dene{nata makedonska nacija, ponekoga{ afektivno napa|aj}i gi duri i samite artefakti {to odat vo prilog na doka`uvawe na vrskite pome|u dene{nite i slavnite anti~ki Makedonci. Navistina ne znam dali postoi vakov mazohizam kaj nekoj drug narod, t.e. dali postojat pripadnici na nekoj drug narod, koi tolku si ja omalova`uvaat sopstvenata anti~ka istorija. Zarem mo`e da se zamisli vaka da postapuvaat Grcite kon nasledstvoto {to go imaat od drevnite Heleni? Ili zarem mo`e da se zamisli deka dene{nite Italijanci so omalova`uvawe }e pi{uvaat za istorijata na Rimskata imperija, tvrdej}i deka tie nemaat "nikakva vrska" so slavnite Rimjani? Dali e toa mo`no? Sekako deka ne. Prakti~no na ovie na{i subjekti ne im e gajle za vistinata, tuku tie pove}e se gri`at za sopstvenoto dosega{no pi{uvawe. Nivnata logika e deka, dokolku izlezat na videlina poinakvi podatoci, nivniot dosega{en opus mo`e da bide "zagrozen". No, ima i pozitivni primeri koga istori~ari i folkloristi od postarite generacii, smelo se vpu{taat vo korigirawe na dosega{niot odnos kon izu~uvaweto na anti~kite Makedonci vo oficijalnata istoriografija za vreme na ednoumieto, otvoreno zalagaj}i se za intenzivirawe na ovoj nepravedno zapostaven proces. Kaj oddelni sovremeni pomladi istori~ari se javuva i eden vid "strav" poslobodno da pi{uvaat za ovaa tema. Tie kako da se "pla{at" deka }e bidat "ismeani" od strana na stranskata nau~na javnost dokolku napi{at deka anti~kite Makedonci ja vnele svojata krv i kultura vo dene{nata makedonska nacija. Poradi toa, tie glavno se zadr`uvaat edinstveno na prou~uvawe na istorijata na anti~kite Makedonci, bez da se osmelat da progovorat za nasledstvoto na ovoj slaven narod vo dene{nata makedonska nacija. Kaj niv kako da postoi eden vid "avtocenzura" koga e vo pra{awe ovaa tema. Vo vrska so ova }e ka`eme deka i navistina ne e lesno preku no} da se razbie seto ona {to gr~kata propaganda gi ima izgradeno vo svetskata javnost za site ovie okolu 170 godini prednost vo odnos na Makedoncite vo prezentiraweto na sopstvenata istoriska vistina. Ova prezentirawe i navistina sozdade progr~ki nastroeni avtoriteti vo svetot. No, ona {to go spomnavme za makedonskite istori~ari od vremeto na ednoumieto celosno va`i i za ovie stranski avtoriteti. Ne mo`e nekoj stranski istori~ar, koj cel `ivot pi{uval za "gr~kiot karakter" na anti~kite Makedonci, naedna{ da se otka`e od seto toa i da po~ne da pi{uva deka tie ne bile Grci, a u{te pomalku da prifati deka dene{nite Makedonci imaat nekakva vrska so anti~kite Makedonci. ISTORISKATA VISTINA E NA MAKEDONSKA STRANA Sepak, bez razlika na site ovie problemi, vistinata e na makedonska strana i taa, poleka no sigurno, s# pove}e izleguva na videlina. Interesot kon anti~ka Makedonija srede dene{nite Makedonci naglo se zgolemuva. Vo osnovnite i vo srednite u~ili{ta e zgolemeno izu~uvaweto na istorijata na anti~ka Makedonija, a taka e i vo nau~nite institucii. Nabrgu vistinata za vrskite pome|u dene{nite i anti~kite Makedonci }e dopre i do zainteresiranite subjekti vo me|unarodnata javnost. Toa {to i natamu dobar del od stranskite avtoriteti smetaat deka anti~kite Makedonci bile "Grci" voop{to ne treba da n# obeshrabruva. Kako prvo, vo SAD postoi grupa istori~ari, predvodeni od univerzitetskiot profesor d-r Eugen Borza (koj denes se smeta za eden od najgolemite svetski avtoriteti za anti~kite Makedonci), koi jasno pi{uvaat deka anti~kite Makedonci ne bile nikakvi Grci. I vo preostanatite dr`avi se javija vakvi istori~ari, koi argumentirano gi pobivaat golemogr~kite artikulacii vo odnos na anti~kite Makedonci, a ovaa vistina ve}e e prifatena i vo nekolku ponovi svetski renomirani enciklopedii, kade anti~kite Makedonci se pretstaveni kako zaseben narod. Zna~i, progr~ki nastroenite istori~ari vo svetot poleka zaminuvaat, a na nivno mesto doa|a nova generacija istori~ari, koi ne se optovareni so predrasudi i koi ne robuvaat na pisanijata na svoite prethodnici. Na{a obvrska ne e da se "krieme" poradi "strav" deka }e bideme "ismeani", tuku na{ite argumenti treba {to pomasovno da gi prezentirame pred novite generacii svetski istori~ari, od koi mo`eme da o~ekuvame deka }e ja napravat objektivna slikata za karakterot na anti~kite Makedonci. Kone~no, treba da znaeme deka "vistinite" prifateni vo nau~nite krugovi mnogu bavno se menuvaat. Da se potsetime deka dolgo vreme vo naukata se veruvalo deka gr~kata mitologija e "avtenti~na gr~ka", no podocna bile otkrieni argumenti spored koi se potvrdilo deka ogromen del od ovaa mitologija bil prezemena od kulturite na drugi narodi i denes ova se smeta kako relevantna vistina. Taka }e bide i so argumentite za vrskite pome|u dene{nite i anti~kite Makedonci zatoa {to ovie argumenti postojat i samo e pra{awe na vreme koga }e bidat prezentirani i prifateni kaj nas i vo svetot. Koga sme kaj svetot, kaj del od na{ata javnost kako da postoi "o~ekuvawe" nekoj "odnadvor" da ni soop{ti koi sme i {to sme, iako treba da bide obratno. Samite nie treba da mu soop{tuvame na svetot podatoci za na{ite etno-kulturni koreni. Se razbira deka toa treba da bide isklu~ivo vrz osnova na cvrsti argumenti. Vpro~em, taka bilo i so preostanatite narodi. Denes golem broj lu|e vo svetot veruvaat deka sovremenite Grci se "~isti potomci na Helenite". No, do ne taka odamna sostojbata voop{to ne bila takva. Postoi dokument od 19 vek vo koj pi{uva deka toga{nite vode~ki evropski politi~ari na toga{nite gr~ki vostanici (koi barale pomo{ od niv) im rekle deka "gr~ka nacija ne postoi". Pa, zo{to dene{nite evropejci mislat izrazeno poinaku od svoite predci, pa duri i nekoi od niv smetaat deka dene{nite Grci se "potomci na Helenite"? Odgovorot e jasen. Sovremenite evropejci gi prifatija artikulaciite na gr~kata istoriografija. Tokmu gr~kite istori~ari se tie koi uporno i so decenii mu soop{tuvaa na svetot deka dene{nite Grci se "potomci na Helenite", a dobar del od svetot - porano ili podocna - toa go prifati ({tom taka tvrdat domorodnite istori~ari, koi najdobro si ja znaat sopstvenata istorija). Ist e slu~ajot i so albanskite istori~ari. Tokmu tie uporno i kontinuirano tvrdea i tvrdat deka Albancite se direktni potomci na Ilirite, a me|unarodnata javnost toa po~na da go prifa}a. Taka treba da bide i so prezentiraweto na na{iot istoriski identitet pred svetot (iako toj proces e ote`nat zaradi postojanite pre~ki {to ni gi pravat nekoi od sosednite istoriografii). Zna~i, ne treba da ~ekame nekoj odnadvor da ni ka`e koi sme i {to sme, tuku samite nie (vrz osnova na argumenti i bez improvizacii) treba da gi otkrivame korenite na makedonskiot etnokulturen identitet i tie soznanija da gi prezentirame pred me|unarodnata javnost. ZA POTEKLOTO NA DENE[NATA MAKEDONSKA NACIJA Pred da pomineme na obrabotka na glavnata tema od ovoj trud vo slednite broevi, nu`no e da ka`eme nekolku op{ti podatoci, koi }e treba da se imaat predvid vo vrska so sodr`inite koi sleduvaat. Stanuva zbor za pra{aweto: dali dene{nata makedonska nacija e od ~isto slovensko poteklo ili, mo`ebi vo sebe ima i zna~aen etno-kulturen prilog od slavnite anti~ki Makedonci? Za da odgovorime nakratko da ova pra{awe, treba da potsetime na nekolku momenti. Kako prvo, anti~kite narodi ne is~eznuvale od liceto na zemjata i ne isparuvale vo vozduh (osven, mo`ebi nekolku drasti~ni slu~ai za nivno masovno iseluvawe i sli~no). Anti~kite narodi vo najgolem del ja vnesuvale svojata krv i kultura vo posovremenite etnikumi {to se pojavuvale na nivnata teritorija. Ova denes e prifateno od re~isi site istoriografii vo svetot i nema pri~ina Makedonija i Makedoncite da bidat isklu~ok. Spored vakvata logika, tokmu anti~kite Makedonci se anti~kite predci na dene{nata makedonska nacija. (Prodol`uva) |
|