DENACIONALIZACIJA NA APARTMANITE

Sepak, ne e s# izgubeno. Ne sme samo nie porazeni i obezli~eni vo celokupnata balkanska konstelacija. Primerite koi se ni`at okolu nas se dosta pokompleksni i poporazuva~ki od na{iot, no i tamu kako i ovde del od vinata, a vo momenti i celokupnata odgovornost, pa|a vrz grbot na evropskata i amerikanskata diplomatija. Nie barem doka`avme so ekscentri~nata popustlivost deka s# u{te sakame so`ivot i multietni~ko postoewe na makedonskata dr`ava za razlika od Kosovo kade me|unarodnata zaednica pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii izvr{i klasi~en genocid i proteruvawe na s# {to e nealbansko preku svoite prodol`eni ma{i koi & pripa|aat na kriminogenata i teroristi~kata struktura.

Makedonskata drama e gre{ka na zapadnata demokratija. Nie sme kolateralnata {teta izrodena od katastrofalnoto vodewe na politikata od zapadnata hemisfera poslednite nekolku godini na Balkanot. Nie samo im pomognavme so svojata beskrupulozna rasipanost i korumpiranost, so svojata marionetska postavenost polesno da dojdat do svojot nacionalen interes, da n# zavladeat na na~in {to samite }e go izberat bez na{a soglasnost, se razbira. Sega koga polovinata od rabotata e zavr{ena i koga te{ko mo`e da se zakrpi ne{to od ispokinatoto }e ni bide te{ko, }e se kaeme {to izigravme po valkaniot tanc koj be{e poguben za nas i na{ata idnina.

Kolku e realna konstatacijata na aktuelniot minister za vnatre{ni raboti na Srbija, Du{an Mihajlovi}, koj veli: "Vo uslovi koga politi~arite i dr`avnicite vodea politika na podelbi, teroristite i kriminalcite od site nacii, a vo ime na profitot, se zdru`uvaa i sorabotuvaa". Podelenite i raznebiteni bezbednosni sistemi vo regionot ne mo`ea soodvetno da im se sprotivstavat na ovie globalni fenomeni, pa ottamu e neophodno zdru`uvawe na site bezbednosni sistemi od regionot vo borbata protiv ova zlo. No, dali so toa }e se soglasi t.n. me|unarodna zaednica koja nitu oddaleku ne se soglasuva so kakva bilo kooperativna sorabotka na bezbednosnite organi koi bi imale edna edinstvena cel - borba protiv globalniot terorizam, istata cel koja ima presudna uloga vo amerikanskata i zapadnoevropskata politika. Nekoj }e re~e deka ovaa teza nema privrzanici, deka Zapadot vodi politika na izdignuvawe i osovremenuvawe na bezbednosnite sistemi na balkanskite op{testva, a ne na nivno razgraduvawe. Ako e taka, a ne e taka, }e mora da se dade sodr`aen i verodostoen odgovor na pove}e pra{awa tokmu od pretstavnicite na svetskite organizacii vo zemjava i vo internacionalnite asamblei.

Prvo, zo{to severnoatlantskata Alijansa i preostanatite zapadni administracii se obiduvaa po sekoja cena da go spre~at osovremenuvaweto na makedonskata Armija i policija vo tekot na samoto vodewe na sudirite vo kriznite regioni, a vo istovreme na tainstven i s# u{te nerazjasnet na~in lobiraa i davaa logisti~ka poddr{ka na vooru`enite formacii na ekstremnite grupi, odea duri do Kiev za da ni ja stopiraat legalnata zdelka so ukrainskata Vlada?

Vtoro, zo{to koga se pojavi zgolemen napliv na terorizam i ekstremizam na srpsko-makedonskata granica i koga dojde do svoeviden dogovor me|u Belgrad i Skopje za razmena na razuznava~ki informacii i podatoci za sostojbite na grani~nata linija, Zapadot re{itelno zastana protiv zaedni~kata sorabotka na dvete zemji so istorodni problemi? Komu mu pre~e{e i zo{to mu pre~e{e sorabotkata?

Sekoe dodvoruvawe i menuvawe na faktite koi & pripa|aat na istorijata e pogre{en ~ekor koj ja anulira i onaka malata doverba na gra|anstvoto vo iskrenite nameri i postapki na zapadnata politika kon balkanskite republiki. "]e dojde vreme koga na Makedonija nema da & bide potrebno posreduvawe odnadvor, a se nadevam deka toa vreme nabrzo }e dojde" - }e re~e specijalniot pretstavnik na Unijata za zemjava, Le Roa. Kolku optimisti~ki zvu~i ova za idnite makedonski garnituri vo vlasta. Nema da moraat za ni{to pove}e da pra{uvaat po telefonite na Batler, Holms, Te{eira ili nivnite naslednici. No, seto toa od nas zavisi. Ili ne?

Postavuvaweto na novite temeli na makedonskata dr`avnost odi te{ko duri prete{ko. Procesite na sopirawe na vra}aweto na integritetot i suverenitetot od strana na doma{nite ekstremni bandi i institucionalni strukturi se vodat so odnapred zamislen razvoj na nastanite od koi polza bi trebalo da imaat vo vremenskiot period koj sleduva, a e od sudbonosno i vitalno zna~ewe za ovaa zemja. Kopjata na sledniot parlamentaren izboren ciklus nema da se kr{at okolu opstojuvaweto i za{titata na ovaa dr`ava. Toa }e bide samo zloupotrebeno od subjektite na politi~kite li~nosti za da ja isteraat vistinskata cel - osvojuvawe na tronot i vladeewe so ovoj narod na ve}e viden i vo epizodi povtoren na~in. Koj ima smelost u{te da vetuva, "da isprava krivi drini", koj ima u{te moral, etika i obraz da vr{i vlijanie vrz elektoratot deka negovata programska opredelba i politi~ka opcija e vistinskata za za~uvuvawe na ovaa kakva takva dr`avnost.

Politi~kata bes~uvstvitelnost na apsolutnoto mnozinstvo od izbira~ite jasno govori za naru{enoto tkivo na instituciite na sistemot, jasno govori deka zainteresiranosta za otrovnite programi pred izborite e dovedena pod granicata na minimumot. Deneska, utre i zadutre }e n# ubeduvaat deka izleguvaweto na izborite e presudno za Makedonija, ako ne se izlezelo na glasa~kite mesta nekoj vtor ili tret }e imal pogolema mo`nost za manipulacija so glasovite so {to bi rizikuvale u{te eden nedemokratski izboren ciklus. Seto toa e v red, no rabotata na politi~kite participienti na ovie izbori }e imaat dvojno pote{ka zada~a pred gra|anite. Napadite, kritikite i retorikite od tipot "ovoj e vakov, a onoj takov" nema da dadat nikakov pozitiven epilog za konkurentite na polti~kiot pazar. Prvo treba da se objasni zo{to gra|anite bi trebalo da izlezat na izbori, dali samo da im pomognat na idnite vlastodr{ci vo nivnoto osvojuvawe na firmite i pretprijatijata po partiska linija ili ovojpat so pamet, um i razum }e pristapat do propadnatiot Makedonec. Vtoro {to treba da se objasni od sekoj politi~ki subjekt oddelno e kako }e se spravat so kriminogenite i korumpiranite strukturi od minatoto pred s# od sopstvenite redovi, a potoa i od trlata na oponentite. Odmazdata i revan{izmot ne e lekot i re{enieto za ovoj gorliv problem koj n# izdigna na nivoto da bideme lideri ne samo vo regionot, tuku i vo Evropa. Demokratskiot i pravdoqubiv pristap vo eliminiraweto na ovaa samobendisana i ne~ove~ka pojava vo na{eto op{testvo e vistinskiot na~in kako da se oslobodime od lu|eto nelu|e koi dvanaeset godini kaj nas go soblekuvaat makedonskiot rabotnik i go sogolija smeej}i mu se v lice, gradej}i palati do negovata raspadnata baraka so parite koi do v~era bile negovi, no sega se preturile vo xebot na sosedot negov koj so svoeto doma}insko rabotewe ete re{il da si go razubavi `ivotot.

Vo septemvri treba da im se poka`e vratata so re{etki na u`ivatelite na narodnite maki. Nivnite luksuzni apartmani }e stanat predmet na denacionalizacija i }e mu se vratat na narodot. Bez ova xabe }e ni bidat izbori, xabe }e ni bide nova vlast koja samo }e nalikuva na prethodnite. Gospoda politi~ari, na Vas e redot. Ovojpat Vie nemate alternativa.