INTERVJU

Vangel Simev, pratenik vo Sobranieto na Republika Makedonija

MNOGU TERORISTI ]E SEDNAT VO PARLAMENTOT

Razgovaral: Kokan STOJ^EV

  • Sakam da se povle~am od politikata, bidej}i smetam deka na mojot narod mnogu pove}e mo`am da mu pomognam vo sportot. Vo politikata ne gledam zdravi lu|e. Ne gledam lu|e koi sakaat da & pomognat na Makedonija.
  • Mene sega mnogu te{ko bi mi bilo da sedam vo Parlamentot zaedno so Ali Ahmeti. Kako nego bi go gledal?!
  • Ne mo`am da sedam so istite lu|e predavnici koi go potpi{aa Ramkovniot dogovor. Za mene toa e nesfatlivo i mnogu te{ko go podnesuvam.

MS: Gospodine Simev, neodamna za prv pat vo makedonskata parlamentarna pluralisti~ka demokratija na barawe na spikerot Andov obezbeduvaweto Ve otstrani od govornicata vo Sobranieto. Kako go komentirate ovoj ~in? Dali Andov primenuva ist ar{in za site pratenici?

SIMEV: Ova e edinstven primer od funkcioniraweto na ovoj parlamentaren na~in na op{tewe vo Republika Makedonija. No, nie i dosega imavme daleku podrasti~ni primeri na odnesuvawe koi treba{e ne samo da se sankcioniraat, tuku parlamentarcite treba{e mnogu porano da gi otstranat. Pritoa, nivniot na~in na komunicirawe od govornicata treba{e da se zeme na odgovornost, bidej}i imavme mo`nost da vidime poka`uvawe na znamiwa na tu|i dr`avi, pa duri i navreduvawe na na{ata zemja. Vo mojata diskusija ne gledam nekoja pri~ina, a ni povod za takviot ~in. Me|utoa, so samoto moe pojavuvawe zabele`av deka gospodin Andov ne saka{e da zemam zbor. Toj smeta{e deka so mojata diskusija ja razbuduvam svesta kaj gra|anite, bidej}i ja ka`uvam vistinata za rasproda`bata na dr`avata. Jas bev eden od retkite pratenici koj direktno e zainteresiran za otstapkite {to se pravat kon albanskoto malcinstvo, koi vodat kon raspar~uvawe na dr`avata. Pritoa mo`ebi moeto uka`uvawe be{e mnogu direktno upateno do licata {to toa go pravat i ovozmo`uvaat toj niven pat da e otvoren za realizacija. Vpro~em, sekoe moe izleguvawe na govornicata mu pre~e{e na Stojan Andov. Toj ne bira{e sredstva da me otstrani od govornicata. ^esto pati se slu~uva{e i da ne dobivav mo`nost za zbor. Sigurno deka mo`am da vi nabrojam skoro desetina slu~ai koga ne dobivav zbor od gospodin Andov, a istoto se slu~uva{e i so potpretsedatelot, Tomislav Stojanovski - Dalavera.

MS: Sledej}i gi nastapite na odredeni pratenici, tuka mo`eme da uka`eme na gospodin Florovski, pa duri i na nekolkute pratenici od albanska nacionalnost koi mnogu arogantno se odnesuvaat na parlamentarnata govornica, mo`eme da ocenime deka ovoj prateni~ki sostav nema osnovna politi~ka kultura, a ponekoga{ ne znae za {to zboruva, odnosno ja utnuva samata tema na sednicata!?

SIMEV: Prvo, sekoj gra|anin na Republika Makedonija koj se nao|a na odredena dol`nost ili funkcija treba da se pridr`uva do svoite obvrski i raborni zada~i. Zna~i, i onoj koj ja vodi sednicata vo Parlamentot, a vo ovoj slu~aj toa e pretsedatelot na Sobranieto, treba da im go odzema zborot na onie pratenici koi ne se dr`at do to~kata od dnevniot red. Toa kaj nas ne se praktikuva. Jas sum svesen za temata za koja{to treba da diskutiram. Ubeden sum deka vo 90 procenti od slu~aite se dr`am do temata, bidej}i seopfatono se podgotvuvam za toa. A, {tom sum podgotven za diskusija nema {to da begam od nea. Dosega sme imale bezbroj primeri koga pratenicite ne govorat na zadadenata tema, tuku se osvrnuvaat na sosema sporedni raboti. Toa e o~ekuvano od odredeni partii, bidej}i nemaat {to da ka`at i ne gi branat interesite na Makedonija. Tie samo gi branat stavovite na svoite lideri i na sopstvenite partii.

SILEXIITE

MS: Po sklu~uvaweto na Ohridskiot dogovor stana praktika liderite za s# da se dogovaraat, a pratenicite da bidat s# pomalku anga`irani za va`ni pra{awa od nacionalen interes za opstanokot na RM. Kolku vakviot na~in na praktikuvawe na demokratijata im {teti na pratenicite i na dr`avata?

SIMEV: Najmnogu se pravi {teta za dr`avata. Golemite partii, gi zemam predvid dvete makedonski partii, ne albanskite koi bez razlika dali se golemi ili mali imaat edna edinstvena cel - raspar~uvawe na Makedonija, vo svoite politi~ki nastapi najmnogu se zalagaat za li~nite i partiskite interesi. Vo ovoj kontekst mo`am da potenciram deka VMRO-DPMNE voop{to ne e zainteresirana za dr`avnite interesi. Taa islku~ivo e zainteresirana na {to polesen na~in da dojde do li~no bogatewe. Od ovie pri~ini tie ne biraat sredstva da ja ostvarat svojata cel. I ako nekoj zakon ne im odgovara, tie ja napu{taat sednicata, a bidej}i se pobrojni ne mo`e da se odr`i zaka`anata sednica.

Po moe li~no ubeduvawe ova {to sega go pravat i SDSM i VMRO-DPMNE e eden marketin{ki poteg. Im se dodvoruvaat na glasa~ite, iako vodat odredena provizorna politika za idninata na dr`avata. Ubeden deka vo nivnite nastapi odat od li~ni pobudi, a ne od op{testveniot dr`aven makedonski nacionalen interes.

MS: Koga stanavte pratenik bevte ~len na edna, a sega ste vo druga partija?

SIMEV: Pra{aweto e dali jas ja napu{tiv partijata. Jas ne ja napu{tiv. Za mene tie ~etiri bukvi se najsveti i od niv ne postoi ni{to posveto. No, nekoi drugi gi izvalkaa do toj stepen {to toa mo{ne negativno vlijae kaj narodot. Mene u{te pove}e me iritira kako sega se upotrebuva simbolot na lav~eto, iako navistina na po~etokot na prostorot kade {to ima mesto za grbot na dr`avata sakav da go stavam toj znak. Me|utoa, sega koga }e vidam na vozilata lav~e, veruvajte mi se grozam. Ubeden sum deka toa go pravat samo silexiite, a denes naj~esto se sre}avame so takvi vozila koi nemaat tabli~ki ili imaat samo edna. Takvite lu|e na {ofer{ajbnite go lepat lav~eto, ili na poedini delovi od voziloto. Toa mnogu grozno izgleda, taka {to stanuvam po malku alergi~en na lav~eto. No, so tie sveti bukvi ne treba da se igrame, duri i vo mojata partija VMRO- Makedonska se zalagav da se izbri{at i da ostanat vo istorijata neizvalkani.

MS: Kako parlamentarec imate mo`nost da zabele`ite kako odredeni va{i kolegi se s# pobogati i pobogati. Kolku prateni~kata fotelja gi zbogati, a kolku gi oddale~i od narodot?

SIMEV: Oblekata i vozilata koi gi poseduvaat pratenicite se najmala rabota. Tie dobija ku}i, stanovi. Slu{am deka i vo drugi dr`avi gradat. Toa e edno ~udo kako za edno tolku kratko vreme tolku mnogu se zbogatija. Jas znam deka tatko mi edna ku}a mi napravil, a od mojata plata ne mo`am edna ograda da napravam, se znae kolku zarabotuvam. Od platata tolku se mo`e. Jas ne sum profesionalen politi~ar, tuku sum profesor na Fakultetot za fizi~ka kultura, a ova {to go pravam e honorarno.

MS: Kolkav e Va{iot honorar vo Parlamentot?

SIMEV: Mojata plata na Fakultetot iznesuva 25.000 denari, dodeka kako pratenik so site dodatoci i beneficii zemam 19.820 denari. Nie dobivame eden pau{al od 10.000 denari. Toa go dobiva sekoj pratenik. Za u~estvo na sekoja sednica dobivam 700 denari i 5.000 denari nekoi razliki. Na po~etokot od prateni~kata kariera treba{e da se odlu~am koja plata }e ja primam. Jas se odlu~iv za profesorskata. Ne zatoa {to e pogolema, tuku zatoa {to sakam da bidam vo tek so obrazovanieto. Ne sakam profesionalno da se zanimavam so politika. Za mene strukata e pobitna i mnogu pove}e bi sakal da rabotam na nea. No, moeto vleguvawe vo politikata e sosema slu~ajno, bidej}i sakav da mu pomognam na makedonskiot narod.

Gledav kako lu|e se zbogatuvaat, a narodot go osiroma{uvaat. Jas ja imav taa {ansa koga ja napu{tav partijata da se zbogatam. Mene mi bea nudeni 350.000 marki, mi bea nudeni vozila i mo`ebi i drugi privilegii, no jas seto toa go odbiv. I ponatamu go pravam ona {to go imam zacrtano vo mojot `ivot, a toa e ~esno da rabotam i da si ja izvr{uvam svojata funkcija.

Nie koga dojdovme vo drugata partija, vo VMRO-Vistinska, imavme ideali. Smetavme deka taa partija }e bide ~esna. Taa ista partija e otpadok od VMRO-DPMNE. Istite povtorno se pripoija kon nea. Tipi~en sve` primer e gospodinot Zmejkovski koj gi izvadi kaput~eto i generalskata uniforma na Georgievski, a podocna ja oble~e taa uniforma zatoa {to vleze vo taa partija, se pripoi kon nea. Mislam deka go napravi toa zatoa {to Georgievski nema vreme da se zanimava so sitnite partii. Toa mu go otstapi na gospodinot Zmejkovski. Tie sega se zanimavaat so nas. Vo posledno vreme imame pritisoci vo pomalite mesta kade {to imame na{i partiski {tabovi.

GEZMIWATA

MS: Koj pratenik najdobro se prodade za da mo`e Georgievski da se odr`i na vlasta?

SIMEV: Ne znam koj e najskapiot. No, veruvam deka onie {to se pobliski i polojalni ve}e pridonesuvaat za ova raspar~uvawe na Makedonija. Tuka mislam na koordinatorot na prateni~kata grupa, pa s# do onie {to sedat vo prvite redovi vo Parlamentot. Onie {to sedat ponapred se poprivilegirani od drugite. No, za mene nema pogolemo bogatstvo od ~esnosta i od braneweto na svoite dr`avni interesi. Jas mislam deka ako nekoj dobi najmnogu, toa sme nie {to izlegovme od ovaa partija. Za mene li~no mislam deka uspeav da go za~uvam mojot obraz, ostanav ~esen za da mo`am da gi branam interesite na mojata dr`ava. Toa e najgolemoto bogatstvo, a drugoto s# e relativna rabota. Mene mi e dovolna platata {to ja dobivam na Fakultetot za da mo`am da egzistiram.

Onie pratenici {to ~lenuvaat vo upravni odbori i koi imaat odredeni privilegii sigurno deka za ovie ~etiri godini dobile mnogu nedvi`nini. Slu{am razni muabeti deka gradat ku}i, hoteli itn. Ne znam {to izgradile, no sigurno gi prefrlile na svoite rodnini, `eni, babi, deca. Pretpostavuvam deka nekoi za pristrasnosta kon Georgievski dobile nekade do 1.000.000 marki.

MS: Vo momentov so kampawata za gradewe na 35 sali mo`e da se konstatira deka Georgievski koristi u{te eden evtin reklamen trik za da go podigne rejtingot na svojata partija. Kolku vo ova te{ko vreme e lo{o da se tro{at buxetski pari koga narodot e osiroma{en?

SIMEV: Jas sum prviot koj se soglasuva deka treba da se gradat sali, no ne vo ovie uslovi. To~no e deka Makedonija nema sali, no salite treba da se gradat vo podobri vremiwa. [to }e ni se sega nam kako dr`ava sali, sega ni trebaat hali! Daj bo`e tie da bea hali za da mo`ea lu|eto da se vrabotuvaat, a ne da tro{at. Sportot e eden vid tro{ewe, nie nemame tolku bogati sponzori da davaat sredstva. Sponzorite mo`at da se brojat na prsti.

Ako Georgievski do sega saka{e da gradi sali, neka izgrade{e edna kade }e mo`evme da ja reprezentirame Makedonija. Vo nea treba da igraat makedonskite reprezentacii, "Kometal" i drugi vidni i zna~ajni ekipi. Zatoa mo`am da konstatiram deka Georgievski pravi eden ne~esen trik koj treba da se odrazi vrz ovoj beden narod.

Kako mo`e da se gradat sali koga narodot nema leb da jade? Zarem klasata na Qub~o }e sportuva, onaa {to se deformira?! Poglednete gi pratenicite na Georgivski kakvi se sega, a kakvi bea koga dojdoa vo Parlamentot. Site tie na svoeto telo stavija najmalku 10 do 20 kilogrami. Toa ne e zdravje, toa e samo nemawe kultura. Tie izgubile od svoeto zdravje. Kade i da odat, sekade odat na gezmiwa, na jadewa i piewe i smetaat deka na toj na~in re{avaat nekoj golem dr`aven problem.

MS: Vie ste ~len na VMRO-Makedonska. Dali na pretstojnite parlamentarni izbori povtorno }e se kandidirate i dali voop{to }e se zanimavate so politika?

SIMEV: Jas na nekolku pati dosega sum potenciral deka ne se zamisluvam kako golem politi~ar. Zatoa, znaej}i gi uslovite vo koi `iveeme, razmisluvam pove}e da ne se pojavuvam vo politikata. Sakam da se povle~am od nea, bidej}i smetam deka na mojot narod mnogu pove}e }e mu pomognam vo sportot. Vo politikata ne gledam zdravi lu|e. Ne gledam lu|e koi sakaat da & pomognat na Makedonija. Mene sega mnogu te{ko bi mi bilo da sedam vo Parlamentot zaedno so Ali Ahmeti. Kako nego bi go gledal?! Smetam deka mnogu od teroristite }e sednat vo parlamentarnite klupi. Ne mo`am da sedam so istite lu|e predavnici koi go potpi{aa Ramkovniot dogovor. Za mene toa e nesfatlivo i mnogu te{ko go podnesuvam.



Nelojalni gra|ani

Mene mi be{e dol`nost da uka`am {to n# o~ekuva so dvojazi~nosta na li~nite karti. Na toa treba da se podgotvi narodot. Albanecot nema da bide polojalen gra|anin na Republika Makedonija ako mu go pi{uva imeto na albanski, a u{te pomalku }e bide podobar voza~ ako na patnite ispravi se pojavi albanskiot jazik. Zna~i, ne stanuva zbor za ~ovekovi prava, tuku za konfederacija. Tie odat postapno. Prvo dobija osnovno, pa sredno obrazovanie. Koga dojde baraweto za visoko obrazovanie moite prvi konflikti so Premierot bea tokmu okolu ova pra{awe. Toj mi re~e deka sakam vojna. Jas mu odgovoriv deka ne sakam vojna. Celta na Albancite e da dobijat teritorija i konfederacija. So samoto dobivawe na tie konfederativni prava tie samite }e se otcepat. Vojna imavme, a dojde vreme i jazikot da si go prodademe. Eve, Ramkovniot dogovor e sproveden, a i ponatamu se vojuva.


Alergi~en na lav~eto!?

Mene u{te pove}e me iritira kako sega se upotrebuva simbolot na lav~eto, iako navistina na po~etokot na prostorot kade {to ima mesto za grbot na dr`avata sakav da go stavam toj znak. Me|utoa, sega koga }e vidam na vozilata lav~e, veruvajte mi, se grozam. Ubeden sum deka toa go pravat samo silexiite, a denes naj~esto se sre}avame so takvi vozila koi nemaat tabli~ki ili imaat samo edna. Takvite lu|e na {ofer{ajbnite go lepat lav~eto, ili na poedini delovi od voziloto. Toa mnogu grozno izgleda, taka {to stanuvam po malku alergi~en na lav~eto.


Sportski sali?

Ako Georgievski dosega saka{e da gradi sali, neka izgrade{e edna kade }e mo`evme da ja reprezentirame Makedonija. Vo nea treba da igraat makedonskite reprezentacii, "Kometal" i drugi vidni i zna~ajni ekipi. Zatoa, mo`am da konstatiram deka Georgievski pravi eden ne~esen trik koj treba da se odrazi vrz ovoj beden narod. Kako mo`e da se gradat sali koga narodot nema leb da jade? Zarem klasata na Qub~o }e sportuva, onaa {to se deformira. Poglednete gi pratenicite na Georgivski kakvi se sega, a kakvi bea koga dojdoa vo Parlamentot. Site tie na svoeto telo stavija najmalku 10 do 20 kilogrami.


Idealite

Gledav kako nekoi se zbogatuvaat, a narodot go osiroma{uvaat. Jas ja imav taa {ansa koga ja napu{tav partijata da se zbogatam. Mene mi bea nudeni 350.000 marki, mi bea nudeni vozila i mo`ebi i drugi privilegii, no jas seto toa go odbiv. I ponatamu go pravam ona {to go imam zacrtano vo mojot `ivot, a toa e ~esno da rabotam i da si ja izvr{uvam svojata funkcija.

Nie koga otidovme vo drugata partija, VMRO-Vistinska, imavme ideali. Smetavme deka ovaa partija }e bide ~esna. Taa ista partija e otpadok od VMRO-DPMNE. Istite povtorno se pripoija kon nea. Tipi~en sve` primer e gospodinot Zmejkovski koj gi izvadi kaput~eto i generalskata uniforma na Georgievski, a podocna ja oble~e taa unoforma zatoa {to vleze vo taa partija.