PESNATA ZA AFRIM

Takvi izjavi }e slu{nete, ako ve}e ne ste slu{nale, na prvata programa na MRTV, a na vtorata programa na MRTV }e go prosledite vo `ivo prenosot od Slup~ane i poezijata na Afrim Kalanica za "obedinuvaweto na Albancite"... Prikazni za mali i golemi deca. Nie s# u{te ne sme ja ~ule ili ne sakame da ja ~ueme gor~livata vistina za toa {to n# ~eka, oti sme kako noevite, so glavata zabodena vo pesokot i razgologazeni pred onie {to ni "pikaat greda v o~i, a velat deka e - slamka".

Prviot ~in na sedmata albanska vojna odigran pred o~ite na svetot, postigna toa {to treba{e da postigne. Gradovite kako Tetovo, Gostivar, Ki~evo i Debar ne bea tolku prioritetni, kolku {to se smeta{e na stote i kusur sela od [arplaniweto i Karadakot. Tamu ve}e s# e ednorodno, etni~ki ~isto, po~isto ne mo`e ni da bide. Euforijata od pobedata vo "vojnata protiv kaurinot, koj mora da znae {to go ~eka", doprva }e se razleva kako voda na suva zemja. Znam samo nekolku gerilski imiwa na teroristi-heroi koi nema da pominat neproslaveni i nepriznati: Teli, Vajoli, Drenica... Tie gi dadoa svoite `ivoti za edna i edinstvena Albanija, sega treba da se odbele`at i da se proslavat.

Nema sila {to }e ja zapre revolucionernata egzaltiranost na teroristite i nivnite simpatizeri, na "slobodnata albanska teroristi~ka teritorija" da gi odbele`at nastanite i `rtvite zabele`ani vo privatnite tetratki na nivnite komandanti. Pa, tie so "vostanieto za ~ovekovite prava" ve}e napravija - istorija. A, taa treba da se slavi, da se odbele`uva.

Nekni vo edna predavalna od Filolo{kiot fakultet vo Skopje go slu{am Alen le Roa kako so manir na besprekoren diplomat se ma~i i se poti da im objasni na mladite slu{ateli i po nekoj profesor, Makedonci i edna kitka Albanci, {to se slu~uva vo Francija i [panija so Kataloncite, Bretancite i drugi koi sebe se smetaat kako Albancite vo - Makedonija. I s# be{e dobro, uverlivo i sugestivno, samo edno fale{e: Le Roa ne im objasni na prisutnite oti Kataloncite nemaat dve-tri dr`avi katalonski, kako {to sakaat da imaat Albancite vo Albanija, Albancite vo Makedonija i Albancite na Kosovo.

Mimikrijata vo koja Makedonija e vovle~ena i ne mo`e da ja "odigra" kako {to treba, n# pravi nesre}ni i s# pomalku veseli deka s# }e bide kako {to - }e bide. Pesnata za Afrim, pro~itana pred pedesetina iljadi prisutni na proslavata vo Slup~ane, na 2 maj, e tolku re~ita i tolku jasna, {to navistina nikomu pove}e ne mu treba prevod i recenzija "{to saka{e poetot da ka`e". S# e slu~eno i s# e ka`ano. Afrim znae deka Slup~ane }e se oslobodi (ako ve}e ne e slobodno), deka eden den Albancite }e se obedinat (ako ve}e ne se obedineti), deka mirot i sonot mu go naru{uvaat u`asot i krvta i deka eden glas go vika "da odi{ Afrime, da se odmazdi{ (ako ve}e i ne e odmazden)?!

Eden den Alen le Roa }e si odi, }e ostaneme nie so Afrim. [to }e pravime ne znam, ama znam deka i me|u Makedoncite imame isto taka Afrimi, kako ovoj - albanskiot. Pesnite ne se za ma{ala. ^ie zname }e bide na Kameniot Most vo Skopje, }e vidime.

Ohridskiot dogovor i nikoga{ nemal - "ramka". Toj e ve}e odamna kako "pa{ito gojdo" {to se pretvora vo farsa. Teatarot na apsurdot podednakvo u`asno n# obzema site {to sme na ovie prostori.

Ne znam. Mo`ebi gre{kata e kaj mene {to ne gi razbiram rabotite. Alen le Roa tvrdi deka s# e v red, samo novinarite ja "crnat slikata". Daj bo`e da e taka.... I pesnata za Afrim Kalanica da bide samo - pesna!