POLITIKA

Razotkrieno judejskoto odnesuvawe na del od ~lenovite na Svetiot arhijerejski sinod

KOJ GI OVLASTI VLADICITE DA JA PRODAVAAT CRKVATA?

Pi{uva: Anita DIMOVA

  • Svetiot arhijerejski sinod na Srpskata pravoslavna crkva ja usvoi i ja odobri Nacrt-spogodbata za vospostavuvawe crkovno edinstvo {to be{e potpi{ano vo Ni{, minatiot mesec, od strana na komisiite na MPC i SPC. Spogodbata, spored SPC, se ocenuva kako isklu~itelen pridones kon edinstvoto i svedo~eweto na pravoslavieto vo sovremeniot svet. Na zasedanieto {to se odr`a od 23 do 31 maj vo Belgrad, Svetiot sinod na SPC se iska`a deka o~ekuva so molitva i qubov toa da go stori i Crkvata vo Makedonija.
  • Denovive se o~ekuva Svetiot sinod na MPC da ja soop{ti svojata odluka. Kaj nas potpi{anata Spogodba predizvika pove}e negativni, otkolku pozitivni reakcii. Prethodno, nekolkumina vladici, pobornici na avtonomniot status na MPC pri Srpskata pravoslavna crkva, izjavija deka ~etvoricata istoriski potpisnici na avtokefalnosta na MPC od 1967 godina izbrzale vo svoite odluki.

Svetiot arhijerejski sinod na Srpskata pravoslavna crkva ja usvoi i ja odobri Nacrt-spogodbata za vospostavuvawe crkovno edinstvo, potpi{ana vo Ni{ od strana na crkovnite komisii na SPC i MPC. Po ova ratifikuvawe Sinodot na SPC o~ekuva istoto da go stori i Svetiot sinod na Makedonskata pravoslavna crkva. Toa }e bide isklu~itelen pridones kon edinstvoto i svedo~eweto na pravoslavieto vo sovremeniot svet, velat srpskite vladici. Taka, so toa {to Srpskata pravoslavna crkva go usvoi dokumentot, definitivno padnaa vo voda tvrdewata na potpisnicite od Ni{ - mitropolite Petar, Timotej i Naum - deka e toa raboten dokument.

Da potsetime - ovaa Nacrt-spogodba, crkovnite komisii od Belgrad i Skopje ja podgotvija na 17 maj vo tekot na sredbata vo Ni{. Ovoj dokument ima 17 to~ki i spored nego MPC ja gubi avtokefalnosta i dobiva {iroka crkovna avtonomija pod imeto Ohridska arhiepiskopija. Taa bi imala svoj Sinod, poglavari i evharisti~ka zaednica i kanonsko edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva. Izborot na poglavarot bi go potvrduval srpskiot patrijarh koj go vr{i negovoto ustoli~uvawe. Spored Dogovorot, ohridskiot poglavar vo liturgiite mora da go spomenuva imeto na srpskiot patrijarh. Srbite veruvaat deka Makedonskata pravoslavna crkva }e ja ratifikuva ni{kata spogodba zatoa {to saka preku Srpskata pravoslavna crkva da ostvari zaedni{tvo so preostanatite crkvi koi go ignoriraat nejziniot sega{en status.

SVETIOT SINOD...

...na MPC, za v ~etvrtok najavi deka kone~no }e se proiznese za potpi{anoto vo ni{kata spogodba koja denovive predizvika mnogu reakcii vo javnosta tokmu poradi faktot {to vladicite Petar, Naum i Timotej stavija paraf so koj go menuvaat imeto i statusot na na{ata Crkva. Na ovaa odluka reagiraa vidni teolozi, obi~ni vernici, najmnogu od Prespansko-pelagoniskata eparhija. Pogolemiot del od niv se rezignirani od vakviot "judejski akt", kako {to go narekuvaat i se pra{uvaat kako e vozmo`no MPC da go promeni svoeto ime vo Avtonomna ohridska arhiepiskopija koja bila avtokefalna i pod nejzina jurisdikcija u{te vo vremeto na samoilovata dr`ava imalo 31 eparhija, a Ohrid bil crkoven centar sli~en na Erusalim, Antiohija i Aleksandrija i sega odedna{ da stane avtonomna crkva pod zakrila na SPC, iako Srpskata pravoslavna crkva e nekanonski odvoena od Ohridskata arhiepiskopija. Pri toa, po ostavkata na arhiepiskopot Arsenija po rod Makedonec na ohridskiot arhiepiskopski prestol bile postavuvani arhiepiskopi po poteklo Grci. Dali toa zna~i deka treba da ni se vratat site 31 eparhija, na prestolot vo Ohrid da postavime Grk, a sepak da bideme ekspozitura na SPC, bidej}i samo taka }e dobieme validna avtokefalnost?!

Sve{tenicite i obi~nite vernici se somnevaat vo ~esnosta na na{ite pregovara~i koi ne samo {to ja potcenija na{ata Crkva, tuku i dr`avata ja svedoa na nivoto na Vardarska banovina. Spored niv, vo takov slu~aj ne va`at nitu visokite sve{teni~ki ~inovi na "po~ituvanite vladici" i tie treba da bidat svedeni na rangot na obi~ni popovi. MPC e edna nedeliva i del od svetata apostolska crkva i toa ne mo`e naedna{ da se izbri{e i istorijata da zapo~ne od nekogo, koj pritoa licemerno tvrdi deka seto toa e za dobroto na na{ata Crkva i deka potoa s# }e bilo kanonski i deka }e bideme priznati od celoto pravoslavie. Samo da ne zaboravime deka srpskata avtokefalnost e kupena vo zlatni liri, a Bugarite svojata avtokefalnost ja ~ekaa celi 80 godini.

NI[KATA SPOGODBA...

...i osobeno lobiraweto na mitropolitot Naum kaj del od monasite, predizvika negativni reakcii i kaj sve{tenstvoto vo Strumi~kata eparhija. Spored niv, MPC ne smee da si ja se~e grankata na koja sedi i ako nekomu ne mu ~ini ovaa Crkva, toj mo`e da ja napu{ti, no ne po cena da pravi vnatre{en razdor. Ne mo`e da se tvrdi deka nie ne sme crkva zatoa {to ne sme bile vo semejstvoto na pravoslavnite crkvi. Ovoj ~in na predavstvo, strumi~kite sve{tenici go ocenuvaat kako vlijanie od Gr~kata pravoslavna crkva.

Ne mo`e nekoj da tvrdi deka teritorijata na Makedonija mu e mala za versko dejstvuvawe ili deka nema komunikacija so drugi crkvi, koga vladikata Jovan, na primer, neodamna isprati na teolo{ki studii vo Grcija nekolku zavr{eni u~enici vo bogoslovijata vo Dra~evo, velat sve{tenicite.

Dokolku po 35 godini avtokefalen `ivot Makedonskata pravoslavna crkva se vrati na avtonomija i prifati i priznae druga mati~na crkva i tu| poglavar, toa }e zna~i obezli~uvawe i bri{ewe na postignatoto i otstapuvawe od crkovnite kanoni. Crkvata go odr`a makedonskiot narod vo petvekovnoto ropstvo, a sega nekoi vladici vo ime na istiot toj pravoslaven narod pregovaraat za promena na nejzinoto ime i avtokefalniot status. Koj gi ovlasti vladicite Petar, Naum, Timotej i Jovan da go ukinat postoeweto na na{ata Crkva i za ~ii interesi rabotat tie?!

Opravduvawata deka Crkvata e nadvor od dr`avata ne dr`at, bidej}i taa ne e nadvor od op{testvoto. Ako s# u{te pametat, pravoslavieto be{e i s# u{te e dr`avna religija na makedonskiot narod. Toa be{e i s# u{te e definirano vo ~lenot 19 od Ustavot na Republika Makedonija.

A na Makedonecot mu e preku glava od negatorski odnesuvawa i stavovi kon negoviot nacionalen, dr`aven i crkoven identitet. O~igledno nekoj saka da n# obezli~i kako narod i ona {to ni se slu~uva so dr`avata, da ni se slu~i i so Crkvata.

"Nacrt-spogodba za vospostavuvawe crkovno edinstvo"

1. Vo svojot vnatre{en `ivot i vo svoite crkovno pastirski dejstvija Pravoslavnata crkva za koja stanuva zbor ima samostojnost vo soglasnost so op{tova`e~kite kanonski normi. Vo soglasnost so toa, taa ima svoj svet arhijerejski Sinod i poglavar.

2. Crkvata za koja stanuva zbor se upravuva vrz osnova na op{tova`e~kite kanonski pravila na Pravoslavnata crkva i na svojot Ustav.

3. Poglavarot ja pretstavuva svojata crkva pred Srpskata pravoslavna crkva, a vospostavenite evharisti~ki zaednici i kanonskoto edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva e svedo{tvo za crkovnoto edinstvo i so preostanatite pravoslavni crkvi.

4. Poglavarot se oslovuva so Negovo Bla`enstvo ili Bla`ewej{i i nosi bela panakamilavka so brilijantski krst.

5. Izborot na poglavar go potvrduva srpskiot patrijarh pred s# so zaedni~ki slu`ewa na Sveta liturgija so nego.

6. Vo ~inot na ustoli~uvawe na novoizbraniot poglavar u~estvuva srpskiot patrijarh ili negoviot pratenik i eden od arhijereite na spomenatata crkva.

7. Poglavarot na Svetata liturgija na "Vpervih pomjani", go spomenuva srpskiot patrijarh, a na "Velikiot vhod" mo`e da gi spomnuva i poglavarite na drugite pomesni crkvi, dodeka podra~nite eparhii na arhijerei i vikarni episkopi go spomenuvaat imeto na Poglavarot.

8. Poglavarot, ili negoviot pratenik, u~estvuvaat vo vareweto i osvetuvaweto na svetiot mir so srpskiot patrijarh vo znak na edinstvo vo Svetiot duh.

9. Za izborot i ustoli~uvaweto na poglavarot na spomenatata crkva srpskiot patrijarh ja izvestuva Vselenskata patrijar{ija i pomesnite crkvi. Od svoja strana za toa mo`e da izvestuva i poglavarot so svoe mirno pismo.

10. Za osnovaweto novi i za arondacija na postoe~kite eparhii odlu~uva Svetiot arhijerejski sinod i za toa slu`beno go izvestuva srpskiot patrijarh.

11. Vo slu~aj na sudewe na episkop ili vo drug slu~aj so sli~na te`ina, koga vo soglasnost so kanonskiot poredok na Pravoslavnata crkva treba da odlu~uva Sobor od najmalku dvanaeset episkopi, brojot na episkopi koi nedostasuvaat }e bide obezbeden od episkopijata na Srpskata pravoslavna crkva.

12. Eparhiskite arhijerei i vikarni episkopi gi izbira Svetiot arhijerejski Sinod na spomenatata crkva.

13. Poglavarot, pri soslu{uvaweto so pe}skiot arhiepiskop mitropolitot belgradsko-karlove~ki i srpskiot patrijarh stoi od negovata desna strana.

14. Vo soglasnost so drevnoto crkovno predanie i istoriskata praktika, crkvata za koja stanuva zbor go nosi imeto Ohridska arhiepiskopija. Ohridskata arhiepiskopija mo`e, spored dosega vostanovenata pove}edeceniska praktika, vo svoeto vnatre{no me|usebno slu`beno op{tewe so Pe}skata patrijar{ija da go koristi imeto koe go koristela do sega.

15. Od istite pri~ini, poglavarot oficijalno ja nosi titulata arhiepiskop ohridski i mitropolit skopski, a za vnatre{na upotreba mo`e da ja koristi dosega{nata titula.

16. Pravoslavnata crkva za koja stanuva zbor u~estvuva vo sepravoslavnite konferencii, sovetuvawa i sve~enosti, a vo soglasnost so Vselenskata patrijar{ija i vo sredbite na poglavarite na avtokefalnite i avtonomnite pravoslavni crkvi.

17. Vo duhot na ovie odluki neophodno e da se usoglasat ustavnite propisi koi se odnesuvaat na spogodbata za vospostavuvawe na kanonsko edinstvo.