Prefrlaweto na imotot na vele{kata Topilnica vredna 56 milioni germanski marki na nova anonimna firma so cel da se izbegne ste~ajot, a so toa da se izgubi i kontrolata vrz fabrikata, za nejziniot direktor ^edo Petrov e zakonska transakcija za stabilizirawe na raboteweto na Topilnicata.

So prefrlaweto na imotot na Topilnicata na novata firma, doveritelite fakti~ki nema da mo`at da si gi naplatat pobaruvawata od pove}e od 100 milioni germanski marki, bidej}i Topilnicata e ostavena samo so dolgovite, a nejziniot imot e prefrlen na novata firma.

Vladata ne se otka`uva od idejata da go prodade imotot na FAS "11 Oktomvri" na bugarskata firma "Mariner" za eden ipol milion evra {to e pomalku od polovina procent od realnata vrednost na FAS koja iznesuva 50 milioni evra. Pred tri nedeli Vladata ja odbi ponudata na prvorangiranata firma "Bulmak", bidej}i taa ne dostavi bankarska garancija i potvrda za bonitetot.

Sega, mesto da se odi na nov tender - kako {to izjavi ministerot Fetai, Vladata za gazda ja predlaga vtororangiranata firma "Mariner" koja isto taka nema dostaveno nitu garancija nitu potvrda za bonitet.

Rabotnicite od FAS tvrdat deka "Mariner" ne e vistinski investitor, tuku deka pozadi negovoto ime stojat lu|e od vlasta koi se obiduvaat bez pari da go dobijat ogromniot imot na skopskata fabrika za avtobusi, smestena na atraktivna lokacija vo Skopje.

Vo poslednite tri godini vo javnata administracija se registrirani okolu 6.000 novi vrabotuvawa. Sporedeno so brojot na administrativcite koi za vreme na lanskata reforma zaminaa od rabota, Vladata vrabotila 1.800 lica pove}e otkolku {to otpu{tila za vreme na reformata.

Vo brojkata na novi vrabotuvawa ne se vbroeni onie vo javnite pretprijatija kako ESM i PUIG, za koi Svetskata banka sepak insistira i tie da bidat registrirani vo izve{taite {to se dostavuvaat do nea.

670-te akcionerski dru{tva vo Makedonija ve}e nemaat izbor. Najdocna za 6 meseci tie }e moraat da se najdat na kotacija na oficijalniot pazar na berzata, {to zna~i so nivnite akcii javno da se trguva.

Von berzata }e mo`at da ostanat samo onie kompanii {to nema da gi ispolnat uslovite za kotacija. Menaxerite na dru{tvata {to }e gi ispolnat uslovite, a nema da se pojavat na berzata }e zarabotat kazna zatvor od edna godina.

Po ovaa zakonska obvrska za kotacija, berzata najavuva promena na uslovite za kotacija vo nasoka na nivno ubla`uvawe.

"Lokalnata samouprava na Gostivar donese odluka so koja saka da go odzeme celiot imot na firmata {to stopanisuva so gostivarskite pazari", tvrdi prviot ~ovek na ovaa kompanija, Ekso Janakievski.

Sekretarot na Op{tinata, Afrim Jakupi, od druga strana veli deka lokalnata samouprava donela legalna odluka i treba da si gi vrati vo svoja sopstvenost pazarite vo Gostivar.

Prikaznata po~nuva u{te od 1970 godina koga se spojuvaat firmata "Progres"i Pazari{nata uprava na Gostivar, odluka koja sega e poni{tena od strana na lokalnata samouprava, bidej}i gostivarskite sovetnici smetaat deka imotot na "Progres" e op{tinski.

Direktorot na privatnata kompanija "Progres pazari", koja e praven naslednik na spoenite kompanii, tvrdi deka nema praven osnov za vakva odluka.

"Elektrostopanstvo na Makedonija" nema da se prodava so neposredna spogodba. Toa e stra{no nedorazbirawe, izjavi Piter Gampl, prviot ~ovek na avstriskata konsultantska ku}a "Mejnl bank", po prezentacijata na Kompanijata {to vo minatata nedela se odr`a vo Viena.

Toj veli deka prvo }e se raspi{e tender za sobirawe najpovolni ponudi, a vo slu~aj me|u zainteresiranite da ima samo edna seriozna ponuda, vo {to Gampl se somneva, duri toga{ }e se odi na neposredna spogodba.

Vo "Mejnel bank" tvrdat deka za na{eto najgolemo javno pretprijatie bile zainteresirani desetina kompanii, me|u koi e i nacionalnoto elektrostopanstvo na Grcija, dve germanski, dve kompanii od SAD i nekolku firmi od Avstrija.

Pove}emina makedonski ekonomisti smetaat deka po prolongiraweto na pregovorite so Me|unarodniot monetaren fond i mo`noto nekontrolirano tro{ewe na javnite pari do izborite lesno mo`e da dovedat do inflacija. Na toa se sprotivstavuva Nikola Gruevski, aktuelniot minister za finansii, koj tvrdi deka inflacija nema da ima.

Pregovorite so MMF najverojatno nema da prodol`at vo oktomvri, tuku vo 2003 godina, koga celosno }e bide zaokru`en izborniot proces. Spored opozicijata, poslednite dve odluki na Vladata, nasproti protiveweto na monetarcite od Va{ington, e mnogu rizi~en i marketin{ki poteg. Odmrznuvaweto na platite na buxetarite i obes{tetuvaweto na {teda~ite od propadnatite piramidalni {tedilnici godi{no }e ja ~ini dr`avata od 1,8 do 2,2 milijardi denari ili okolu 30 milioni evra.

Akcioniot plan za 2002 godina na Grupata za razvoj na potsektorot domat i piperka ima cel podobruvawe na proizvodstvo na ovie makedonski zemjodelski potencijali, nivna prerabotka i plasman na doma{nite i nadvore{nite pazari, be{e ka`ano na pres-konferencija na Me|unarodnata razvojna fondacija za pretprijatija.

Akcioniot plan, promoviran od pretsedatelot na potsektorot, Gordana Popsimonova, kako prioritetni aktivnosti gi ima zacrtano polesen pristap do krediti, podobruvawe na standardite za kvalitet i promocija na kvalitetno proizvodstvo za izvoz vo Evropa.

Deviznite za{tedi {to gra|anite gi ~uvaat vo makedonskite banki ne samo {to ne se namaluvaat, tuku izminative denovi se zgolemija za desetina milioni dolari.

Spored podatocite na Narodna banka na Makedonija, na 23 maj deviznite za{tedi dostignaa nivo od 352,76 milioni dolari. Za sporedba, na krajot na mart tie iznesuvaa 340,6 milioni dolari, a eden mesec podocna, odnosno na 30 april, tie iznesuvale 344 milioni dolari.

Ova, kako {to velat bankarite, dava nade` deka se vra}a doverbata vo {tedeweto i vo doma{nite banki. Vakviot trend gi razbi somnevawata deka po zamenata na valutite vo evro, najgolem del od za{tedite }e bidat povle~eni.

Strumi~kite zemjodelci koi sekoja izborna godina dobivaat vetuvawe za organiziran otkup i plasman na ranogradinarskite proizvodi i formirawe regionalen distributiven centar i ponatamu se snao|aat koj kako znae i umee. Iako momentno nema zastoj, no i ponudata na proizvodi doprva sleduva, tie se nezadovolni od odnosot na vlasta poradi poddr{kata koja e samo deklarativna, preku vetuvawa, promocii i govori, a realnata slika e sosema druga.

Ni{to ne se slu~i so prioritetot broj eden na lokalnata vlast koja so studijata za regionalen ekonomski razvoj, za ~ija izrabotka bea potro{eni 50.000 dolari, ima{e cel formirawe na sobirno-distributiven centar vo regionot koj dosega treba{e da profunkcionira. Toa treba{e da bide mesto kade {to }e se sobiraa i trgovcite i proizvoditelite za da se formiraat pazarni ceni vo zavisnost od ponudata i pobaruva~kata.

Delegacija na Sovetot na Sojuzot na sindikatite na Makedonija, predvodena od pretsedatelot Van~o Muratovski ja poseti Stopanskata komora na Makedonija, kade se sretna so pretstavnici i so pretsedatelot na Komorata, Du{an Petreski.

Kako {to se veli vo soop{tenieto od sredbata, na nea se razgovaralo za prodol`uvawe na dosega{nata sorabotka me|u ovie dve organizacii, kako i za unapreduvawe na socijalniot dijalog, kolektivnoto dogovarawe na site nivoa vo stopanstvoto i za funkcioniraweto na Ekonomsko-socijalniot sovet vo koj SSM i Stopanskata komora participiraat zaedno so Vladata na Republika Makedonija.

Na sredbata se razgovaralo i za idnoto ureduvawe na odnosite me|u rabotnicite i rabotodava~ite so kolektivni dogovori, so ogled deka na dosega{nite im istekuva va`nosta.

"Titan Cement", sopstvenik na cementarnicata "Usje" od Skopje, zabele`a rast od 23 otsto vo neto-dobivkata vo prviot kvartal od godinava, pred s#, zaradi zgolemenata pobaruva~ka na doma{niot gr~ki pazar. Vakvata dobivka, {to e vo soglasnost so berzanskite o~ekuvawa, iznesuva 19 milioni evra.

"Rezultatite od prviot kvartal ne se neophodno reprezentativni za ostatokot na godinata so ogled na sezonskata priroda na proizvodite na grupacijata", izjavuvaat od Kompanijata, osvrnuvaj}i se na o~ekuvawata za pogolem rast vo ostatokot od godinata. Osven vo Grcija, "Titan" ima operacii vo SAD, Egipet, Makedonija i Bugarija.

Ministerstvoto za finansii na svojata Internet-stranica objavi deka go odlo`uva Prviot saem za finansii koj spored prvi~nata zamisla treba{e da se odr`i od 12 do 14 juni. Vo Slu`bata za odnosi so javnost vo "Skopski saem" pojasnuvaat deka pred dve nedeli Ministerstvoto im ja soop{tilo procenkata deka vremeto za organizirawe na saemot bilo prekratko da se animiraat firmite koi bi u~estvuvale na nego. Po prvi~nata najava se javile 30-tina knigovodstveni biroa, osiguritelni dru{tva, banki i {tedelnici. Saemot, spored sega{nite informacii, e odlo`en za dekemvri.