KULTURA

Prikazna za edno selo vo Egejska Makedonija od Hristo Ristovski i Go~e Drobicki

VE^NI SKITNICI I SVETSKI STRADALNICI

Pi{uva: Anita DIMOVA

  • Istorijata na ova `ivopisno selo ja raska`uva istoriskata odiseja za cela Egejska Makedonija. @itelite na ovoj del od Makedonija so vekovi bile pod tu|a vlast, ugnetuvani od pove}e osvojuva~i i zavojuva~i. Tie od niv ne edna{ bile progonuvani i istrebuvani od svoite ogni{ta, no nikoga{ ne se predale, tuku gi "vadele" svoite sela i domovi od pepelta i povtorno voskresnuvale.
  • Seloto Gra`deno se nao|a vo egejskiot del na Makedonija, vo reonot na Mala Prespa, lerinska okolija. Toa e smesteno do albanskata granica i le`i na 1.090 metri nadmorska viso~ina, oddale~eno 15 kilometri od Golemoto i ~etiri kilometri od Maloto Prespansko Ezero.

Vo moeto burno detstvo dlaboko se vre`ani detskite spomeni za rodnoto selo Gra`deno, za Mala Prespa i za prespanskite ezera. Seloto Gra`deno 1949 godina e povrzano i so moite sni{ta {to gi nosam vo mene od detskite domovi {to sum gi pominal vo ^ehoslova~ka i Polska so stotici makedonski, gr~ki, ~e{ki i polski deca. Sepak, za realiziraweto na otpo~natata zamisla, za mene presudni bile posmrtnite zborovi na tatko mi. Dobro se se}avam na negovite zborovi koga toj nastojuva{e i jas ne{to da napi{am za na{eto selo, za Prespa i za na{iot rod. Po negovata smrt re{iv da go ispolnam negoviot zavet, taka {to otpo~nav da go prou~uvam na{eto istorisko minato, ispolneto so progonstva i prinudni iseluvawa od na{eto rodno selo Gra`deno od Prespa. Na vakov na~in nie se pretvorivme vo ve~ni skitnici i svetski stradalnici na ovoj surov svet. Nie kako Ircite i Evreite sme bile prinudeni da talkame niz svetov za da opstaneme kako narod, daleku od na{ata porobena i par~osana tatkovina, veli Hristo Ristovski, eden od avtorite na monografijata "Gra`deno 1949" za po~etocite i idejata na ovoj trud.

ISTORISKA ODISEJA

Izdava~kiot odbor za izrabotka na deloto za seloto Gra`deno e formiran u{te vo dale~nata 1978 godina. Pove}egodi{nata rabota okolu izdavaweto na trudot bila ote`nata so smrtta na del od ~lenovite na Odborot i eden od avtorite: Mihajlo Projkovski , Cvetko Sekulovski i Go~e Drobicki. Po podolgo vreme na miruvawe, prodol`uva realizacijata na otpo~natoto delo. Za ovaa cel, na 28 juli 1999 godina Izdava~kiot odbor bil dopolnet so novi ~lenovi, so idejata deka so pro{ireniot sostav na Odborot }e bidat nadminati aktuelnite te{kotii okolu izdavaweto na deloto, za minatata godina da ja do`ivee videlinata na denot vo izdanie na Zdru`enieto na decata begalci od egejskiot del na Makedonija.

Istorijata na ova `ivopisno selo ja raska`uva istoriskata odiseja za cela Egejska Makedonija. @itelite na ovoj del od Makedonija so vekovi bile pod tu|a vlast, ugnetuvani od pove}e osvojuva~i i zavojuva~i. Tie od niv ne edna{ bile progonuvani i istrebuvani od svoite ogni{ta, no nikoga{ ne se predale, tuku gi "vadele" svoite sela i domovi od pepelta i povtorno voskresnuvale.

Kolku pove}e ovie nastani vremenski se oddale~uvaat od nas, tolku pove}e se prisutni i n# potsetuvaat na 30 iljadnite detski makedonski tragedii po tragi~niot kraj na Gra|anskata vojna vo Grcija. Nivnite stradawa so krv se ispi{ani vo na{ata ponova istorija za da go poka`at neskrotliviot nepokor na makedonskiot narod. Ovie na{i ma~enici so vekovi opstojuvale vo Prespa, vo Egejska Makedonija i sozdavale novi pokolenija koi uspeale preku `iviot govor, melos i narodno tvore{tvo da opstanat na ovie prostori.

POD TU\O NEBO

Seloto Gra`deno se nao|a vo egejskiot del na Makedonija, vo reonot na Mala Prespa, lerinska okolija. Toa e smesteno do albanskata granica i le`i na 1.090 metri nadmorska viso~ina, oddale~eno 15 kilometri od Golemoto i ~etiri kilometri od Maloto Prespansko Ezero. Od site strani prirodno e za{titeno so planini, visini i ezera.

Za imeto na seloto postojat pove}e pretpostavki. Toa mo`e da proizleguva od imenkata "grad" ili od staromakedonskiot zbor "gra`dani", dojdeni od grad ili od nekoja prigradska naselba. Imeto mo`e da ozna~uva i prirodno ogradeno mesto od planini, visini ili ezera. Pretpostavkite vremenski odgovaraat na sredniot vek, na prebeganite gra|ani od gradot Prespa, najverojatno vo vremeto na raspa|aweto na prvata prestolnina na car Samoil. Po negovata smrt gradot Prespa bil ograben i razurnat od vizantiskite vojnici i nivnite naemnici. Tie go napadnale pobunetoto naselenie na Prespa i gi razurnale tamo{nite crkvi i dvorci, duri go opo`arile i bo`estveniot hram "Sveti Ahil".

Panorama na selo Gra`deno

Do 1860 godina, seloto Gra`deno postoelo kako turski ~iflik vo sopstvenost na Iliet pa{a. Po ovaa godina ~iflikot postojano bil otkupuvan od pove}e semejstva, taka {to ve}e vo 1880 godina ova selo bilo so ~isto makedonsko naselenie.

Pred Ilindenskoto vostanie vo seloto imalo 70 ku}i so 480 `iteli. Postoel vostani~ki komitet i edna selska ~eta koja broela 50 du{i i aktivno go {titela seloto od turskiot asker. Pred balkanskite vojni seloto bilo egzarhisko, a vo tekot na Prvata svetska vojna Mala Prespa se nao|ala pod francuska uprava. Toga{ pove}e `iteli od Gra`deno se vratile od SAD za da se priklu~at vo komitskoto dvi`ewe.

Avtorite na knigata: Hristo Ristovski i Go~e Drobicki

Vo oktomvri 1940 godina, italijanskite vojnici od teritorijata na Albanija izvr{ile agresija vrz Grcija. Gr~kata Vlada u{te pred ovaa okupacija proglasila op{ta mobilizacija na 80 iljadi Makedonci. Od Gra`deno na italijanskiot front bile isprateni 37 `iteli, a civilnoto naselenie od ova selo izveduvalo pove}e raboti koi bile povrzani so odbranata na zemjata: kopalo rovovi, okopi, pravelo bunkeri i zasolni{ta. Poradi povolnata geografska polo`ba i sozdadenata revolucionerna klima, za vreme na Vtorata svetska vojna vo Gra`deno se prisutni pove}e progresivni politi~ki organizacii.

Progresivnite struewa vo Gra`deno bile prisutni do 1949 godina. Kako rezultat na niza vnatre{ni nastani i nesoglasuvawa vo KPG, proizleguva i neuspehot na DAG, koj bil tragi~en za sudbinata na makedonskiot narod. Opustele stotici makedonski naselbi i sela, bez roditeli ostanale iljadnici makedonski i gr~ki deca.

Oficijalnoto re{enie za zaminuvaweto na decata od Egejska Makedonija bilo doneseno na 4 mart 1948 godina, koe bilo izneseno preku radiostanicata na "Slobodna Grcija". Organiziranoto zaminuvawe na decata od Dolna i Mala Prespa se odvivalo preku grani~niot pojas "Markova Noga". Decata od Gra`deno bile podeleni vo osum grupi spored krvno srodstvo, a za sekoja grupa bila zadol`ena edna povozrasna devojka, t.n. "majka". Tamu, na istok, vo toj nepoznat svet, vo niv se budel ve~en nemir za opstanok, baraj}i za{tita pod tu|oto zamagleno nebo.

Za imeto na seloto Gra`deno postojat pove}e pretpostavki. Toa mo`e da proizleguva od imenkata "grad" ili od staroslovenskiot zbor "gra`dani", dojdeni od grad ili nekoja prigradska naselba. Imeto mo`e da ozna~uva i prirodno ogradeno mesto od planini, visini ili ezera. Pretpostavkite vremenski odgovaraat na sredniot vek, na prebeganite gra|ani od gradot Prespa, najverojatno vo vremeto na raspa|aweto na prvata prestolnina na car Samoil. Po negovata smrt gradot Prespa bil ograben i razurnat od vizantiskite vojnici i nivnite naemnici. Tie go napadnale pobunetoto naselenie na Prespa i gi razurnale tamo{nite crkvi i dvorci, duri go opo`arile i bo`estveniot hram "Sveti Ahil".