DR@AVATA TREBA DA SE UPRAVUVA SO POLITI^KO ZNAEWE I MUDROST, A NE SO EMOCII I LA@EN PATRIOTIZAM

Ovoj pasus e voved vo tekstot vo koj }e se obidam da objasnam deka postoeweto na negativnoto javno mislewe od participacijata na me|unarodniot faktor vo re{avaweto na voenata kriza, e sosema razbirlivo, no pri~inite {to dovedoa do takviot odnos na me|unarodnata zaednica, odnosno kon nejzino involvirawe vo re{avaweto na krizata, treba da gi barame vo redovite na na{eto dr`avno rakovodstvo, vo nivnata nesposobnost da ja upravuvaat dr`avata i neodgovorniot odnos vo vr{eweto na funkciite.

Istovremeno, takviot sozdaden negativen odnos vo javnosta koj go podgrevaat dopolnitelno i del od strukturite od vlasta, ne se vo na{ interes, odnosno ne se vo interes na na{ite dr`avni interesi. No, najva`no vo momentov e da ne se dozvoli momentalnoto javno mislewe {to e prisutno vo na{ata dr`ava kon me|unarodnata zaednica, koja e olicetvorena vo NATO, EU i SAD, da bide preto~eno vo oficijalna politika. Ne veruvam deka postoi golema verojatnost toa da se slu~i.

Pred da preminam konkretno na temata }e spomenam deka treba da ni e jasno oti procesot na integrirawe na zapadnoevropskite dr`avi koj vodi kon sozdavawe na idna evropska federacija kako zacrtana krajna cel, nosi so sebe i negativni konsekvenci vo odnos na suverenosta na dr`avata koja se stremi da bide del od toj proces. I site dr`avi koi se del od Evropskata unija i onie koi se stremat ili se na patot da stanat del od toa dru{tvo, me|u koi e i na{ata dr`ava, normalno }e se soo~at so gubewe vo odreden del od svojot suverenitet i toa proporcionalno na goleminata na stepenot na integracija. Isto taka, treba da ni bide jasno deka re{avaweto na pra{awa koi bile do v~era samo vnatre{ni pra{awa, mora da prifatime istite sega da gi re{avame vo soglasnost i vo duhot na postavenite principi od EU, ako sakame vo idnina da bideme del od evropskoto semejstvo. I dokolku ne sme vo mo`nost so sopstveni sili problemite da gi re{avame, neminovno }e sleduva direktno posredstvo od nivna strana. Kolku i da ni izgleda toj fakt kako drasti~no me{awe vo na{ite vnatre{ni raboti i istovremeno istiot go do`ivuvame kako sprotivnost na na{ite nacionalni interesi, sepak toa e cenata koja treba da ja platime i neminovno morame toj proces da go prifatime kako na{a realnost i samo vo toj slu~aj }e bideme vklu~eni vo zapadnoevropskite integracioni procesi.

Sega da se navratam i da napravam eden osvrt na odnosot na NATO, EU i SAD kon na{ata dr`ava po izbuvnuvaweto na voeniot konflikt. Pritoa nema da navleguvam vo doka`uvawe deka nie kako dr`ava nemavme kapacitet istiot da go re{ime so sopstveni sili. Samo kratko }e spomnam deka koga velam kapacitet, mislam pred s# na politi~ki, poto~no na vodenata pogre{na politika pove}e godini nanazad.

Odnosno, EU i SAD otkako uvidoa na po~etokot od izbuvnuvaweto na krizata deka na{eto dr`avno rakovodstvo nema soodveten pristap i strategija za re{avawe na konfliktot koj prerasna vo etni~ki, imenuvaa posrednici koi nametnaa svoi pravila na igra za stabilizacija na zemjata. Dokolku n# ostavea sami da ja re{avame krizata, a pritoa imaj}i gi predvid politi~kite akteri na na{ata politi~ka scena i nivniot me|useben odnos i razli~niot pristap {to go imaat kon re{avawe na krizata i plus na seto toa koga }e go spomneme i faktot deka del od niv bea i predizvikuva~i na ovaa voena kriza, toga{ nema potreba da zboruvame za verojatnosta od izbuvnuvawe na otvorena gra|anska vojna vo dr`avata i so postoewe na golema mo`nost da se predizvika i destabilizacija na po{irokiot region. Takviot razvoj na nastanite normalno e direktno vo sprotivnost na interesite i na EU i SAD na ovoj del od Evropa t.e. na Balkanot. Toa e vo osnova i pri~inata za direktnata politi~ka i voena vme{anost na Evropa i Amerika vo na{ata dr`ava, a ne deka im e mnogu gri`a za nas.

Dodeka, pak, nie so sopstveni politi~ki, pa i vo krajna mera i voeni sili, no vo soglasnost na evropskite kriteriumi i principi, kako dr`ava dejstvuvavme preventivno, ili na voeniot konflikt u{te na po~etokot od izbuvnuvaweto mu stavivme kraj bez pritoa da dozvolime toj da se pro{iri. Vo toj slu~aj nema{e da ni se slu~i nitu potpi{uvawe na Ramkoven dogovor za menuvawe na Ustavot, nitu misija na NATO za razoru`uvawe na albanskite teroristi, nitu pak posreduvawe od NATO i OBSE za vra}awe na na{ite bezbednosni sili na okupiranite delovi od strana na ONA.

I celiot ovoj anga`man od EU, SAD i NATO nie Makedoncite go do`ivuvame kako u{te edna nepravda {to ni se nanesuva kako narod, pritoa imaj}i ja predvid kolektivnata memorija {to ja imame od brojnite nepravdi vo minatoto {to ni se naneseni kon nas kako narod od evropskite dr`avi po pra{aweto na formirawe sopstvena dr`ava. Momentalno preovladuva misleweto me|u makedonskoto naselenie deka Zapadot e na stranata na Albancite. Smetam deka takvoto mnenie e pogre{no i pogubno za nas i namesto da iska`uvame nepotreben revolt i da si ja se~ime grankata na koja sakame da sedneme, treba da napravime analiza od dosega{noto rakovodewe so dr`avata i da uvidime zo{to takov vpe~atok postoi.

Nie ne treba da o~ekuvame deka Zapad }e ni dade oru`je i }e ni dozvoli definitivno da se presmetame so teroristite. Toa ne e na~inot na re{avawe na etni~ki konflikt (Evropa taka go definir konfliktot) pri {to Evropa ne prifa}a bombardirawe na sela, mar{irawe so tenkovi i topovi, letawe so avioni bombarderi, toa ne e i najsoodvetniot na~in na spravuvawe so terorizmot, posebno na na{e tlo. No, daleku od toa deka sum vo nekakva zabluda, tuku naprotiv, uveren sum deka ovaa vojna ni be{e nametnata, me|utoa treba pri~inite da gi barame kaj nas, vo na{ata slabost. ]e povtoram: vo rakovodeweto so dr`avata. Toa zboruva deka Albancite vo izminatiot period uspeale kaj me|unarodnite faktori da go nametnat misleweto deka se obespraveni gra|ani vo dr`avata. Toa e ednata cel {to ja postignale.

Drugata cel koja se nadovrzuva na prvata e, kako {to spomenav, vojnata {to ni ja nametnaa. I sega popusto e da se lutime i da iska`uvame nekontroliran revolt. Osobeno toa e pogubno za ugledot na na{ata dr`ava pred me|unarodnite faktori, kako {to e odnesuvaweto na Premierot koj gi otka`uva{e sredbite so posrednicite, konkretno so amerikanskiot pretstavnik, zaradi li~na i partiska cel, t.e. da go iska`e patriotizmot i da se prika`e vo uloga na nacionalen voda~. Toj na~in na odnesuvawe za mig e hrabar, no toa ne e odgovorno za vr{ewe na premierskata funkcija i takvo odnesuvawe od negova strana e pogubno za dr`avata.

Koga ve}e poleka navleguvame vo faza na stabilizacija, najmalku {to ni treba e da poka`uvame "muskuli" i toa preku aktuelniot minister za vnatre{ni raboti. Do du{a, mnogu e ubavo koga zboruva, osobeno vo negoviot prepoznatliv poetski stil "Sinovi na Makedonija, braniteli na @il~e, Ratae" itn., pri {to vo momentot na gra|anite im se nae`uva ko`ata, se podiga adrenalinot, no toj film e zadocnet i ne korenspondira so interesite na dr`avata, plus takvi filmovi ve}e gledavme niz prostorite na porane{na Jugoslavija i znaeme takvite "junaci" {to napravija za svojot narod i kako zavr{ija. I najmalku sega nam ni trebaat reprizi i "patrioti" od provinencija kako {to e ministerot za vnatre{ni raboti.

Da ne bidam pogre{no sfaten, smetam deka e sosema prifatlivo formiraweto na antiteroristi~ki formacii i normalno go smetam toj poteg na MVR kako pouka izvle~ena od toa {to ni se slu~uva od mart minatata godina i e so cel da ne ni se slu~i povtorno grupa teroristi i razni drugi militantni organizacii da ni nametnat vojna. Isto taka, od bitno zna~ewe e formiraweto na antiteroristi~ki sili so koi i nie kako dr`ava treba da se vklu~ime vo borbata protiv globalniot terorizam. Koga ve}e gi izglasavme ustavnite promeni, ostanuva od na{a strana da gi realizirame i prakti~no prevzemenite obvrski od ohridskiot Ramkoven dogovor. Toa e neminovnost za celosna stabilizacija na dr`avata. Zad nas se i deset godini nezavisnost. Toa e dovolno iskustvo {to go imame kako dr`ava, {to treba da ni poslu`i za vo idnina. I najbitno e kako dr`ava da si go najdeme svoeto mesto vo me|unarodnata zaednica, a ne da se podgrevaat nekoi tendencii za konfrontirawe so me|unarodnite faktori so prikaznite za nekakov me|unaroden zagovor kon na{ata dr`ava.

Za realizacija na taa nasu{na potreba na ovoj napaten narod pove}e od potrebno e na ~elo na dr`avata da zastanat novi lu|e koi znaat da ja rakovodat dr`avata, zatoa {to na na{ata dr`ava dosega & nedostasuva{e vodstvo. Makedonija ima lu|e koi mo`at da se soo~at so odgovornosta, koi imaat mudrost i znaewe da gi realiziraat dr`avnite interesi. Tie lu|e se tuka me|u nas, ako ve}e nekoi ne se iselile nadvor od zemjata i za `al daleku se od mestata kade {to najmnogu & se potrebni na ovaa dr`ava.

I, za kraj, da go iska`am moeto mislewe za slu~ajot so imenuvaweto na konzul vo Wujork. Veruvajte deka pomala nesre}a }e e Makedonija voop{to da nema vo momentov svoj konzul vo Wujork, zatoa {to pogolema nesre}a e {to tamu e Filip Petrovski.

I do du{a nemam slu{nato nekoj od na{ite ambasadori vo dr`avite kade {to se akreditirani da izlezat vo javnosta preku elektronski ili pe~ateni mediumi ili na drug na~in da gi iznesat na{ite dr`avni interesi, odnosno vistinata za Makedonija. No, istite tie na{i pretstavnici se gri`at maksimalno da u`ivaat vo koristeweto na privilegiite {to proizleguvaat od ambasadorskata funkcija. Toga{ odgovorot treba da ni bide sosema jasen koga }e se pra{ame zo{to Makedonija ja gubi bitkata vo me|unarodnata javnost okolu svoite nacionalni interesi kako so imeto, kosovskata kriza, pa i vo sega{nata sostojba vo koja se najde. Toa e posledica na na{eto odnesuvawe. Povtorno }e potenciram - vinata treba da ja barame samo vo na{ite redovi.