ARHEOLOGIJA

Konzervacija na raritetni i najzna~ajni arheolo{ki naodi

KNIGA NA PISAROT OD STOBI I DIATRETA

Podgotvila: Mileva LAZOVA

  • Trinaeset drveni tabli~ki {to ja so~inuvaat knigata se pronajdeni vo grobot na ~ovek - pisar koj bil pogreban vo IV vek.

Holandska ekipa konzervatori }e gi konzerviraat dvata raritetni i mo`ebi najzna~ajni arheolo{ki naodi - knigata na pisarot od Stobi i diatreta - luksuzno izrabotena staklena ~a{a, edna od sedumte vo svetot, pronajdena vo Tarane{, Debarsko. Spored Dragi{a Zdravkovski, direktor na Muzejot na Makedonija, konzervacijata na ovie dva mnogu retki i zna~ajni predmeti e grand od holandskata Ambasada, a kolku pari }e & dade holandskata Ambasada na konzervatorskata ekipa ne e potencirano, za{to toa bila nivna profesionalna tajna koja ni toj ne ja znae.

Knigata od Stobi, edinstven vakov naod vo Makedonija, se trinaeset drveni tabli~ki, pronajdeni vo grobot na pisarot, ~ovek koj pripa|al na bogatiot stale` na Stobi, a bil pogreban vo IV vek. Zaedno so tabli~kite pronajdena e i bronzena mastilnica vo koja ima za~uvano mastilo i pero za pi{uvawe. Pisarot bil pogreban vo dolga nametka na blagorodnicite - hiton, a kako ekskluzivitet se za~uvanite delovi od platnoto. Za knigata od Stobi me|u za{titarite i lu|eto od muzejot postojat protivre~ni mislewa. Za{titarite smetaat deka knigata e konzervirana i vrz nea ne treba da se vr{at intervencii. Nasproti niv lu|eto od muzejot velat deka otkako e izvadena od Stobi, pred deset godini, knigata e odnesena vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata, napravena & e samo za{titna konzervacija i do den-denes ni{to drugo ne e storeno.

"Zgora na toa, knigata u{te stoi vo Zavodot za za{tita", velat muzeolozite. Tie mislat deka knigata treba da bide stru~no konzervirana i da se predade na Muzejot kade {to pripa|a za da bide izlo`ena vo muzejskite postavki.
Staklenata ~a{a, diatreta, e eden od najzna~ajnite naodi, pronajden vo luksuzniot grob vo Tarane{, od IV vek, i e edna od sedumte pronajdeni vo svetot. Pronajdenata ~a{a od Tarane{ se vbrojuva vo najluksuznite i pripa|a na takanare~eniot Golem Kelnski tip, najbogato dekorirani ~a{i. Izrabotena e od yvonest pehar od beluzlavo providno staklo, nad peharot ima mre`est del od malahitno zeleno staklo, kragna od kafeavoumbra staklo i bukvi od malahitno zeleno staklo. ^a{ata e skr{ena i treba da se napravi nejzina rekonstrukcija i konzervacija.
Holandskata ekipa konzervatori osven {to }e gi konzerviraat diatretata i knigata od Stobi }e odr`at i desetdneven seminar za konzervacija vo Muzejot na Makedonija. Ovoj seminar, kako {to veli Zdravkovski, e vtor po onoj od minatoto leto, a e potreben zaradi obuka na na{i konzervatori.

Na strumi~kiot lokalitet prodol`uvaat arheolo{kite istra`uvawa

CAREVI KULI SIMBOL NA GRADOT

  • Minatata godina be{e saniran prostorot okolu takanare~enata zapadna vlezna kula ~ija konzervacija treba da se izvr{i godinava po {to }e prodol`i i preventivnata konzervacija na preostanatite: dve vlezni kuli, kako i centralnata takanare~ena Don @on Kula i golemata cisterna za voda.

Vo Strumica planirano e da prodol`at arheolo{kite istra`uvawa na lokalitetot Carevi kuli, tvrdina {to so vekovi e simbol na gradot. Vo realizacija na Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata vo Strumica }e prodol`i rabotata {to zapo~na minatata godina.

I nie sme `elni {to pobrzo da zapo~neme so istra`uva~kata rabota, no pred toa morame da se podgotvime, bidej}i toa go nalaga i nedostapnosta na terenot i lo{ata sostojba vo koja se nao|aat so~uvanite objekti od lokalitetot. Za taa cel so maksimalna poddr{ka na Ministerstvoto za kultura pred minatata godina be{e izgradena transportna `i~ara za dotur na grade`ni materijali do tvrdinata, a lani po izgradbata na potrebniot magacinski prostor zapo~navme so konzervatorskite zafati, veli Slavica Taseva, odgovoren arhitekt konzervator za realizirawe na proektot. Vo tie ramki minatata godina be{e saniran prostorot okolu takanare~enata zapadna vlezna kula ~ija konzervacija treba da se izvr{i godinava, po {to }e prodol`i i preventivnata konzervacija na preostanatite vo momentot vidlivi grade`ni sodr`ini vo objektot: dvata bedema, odnosno dve vlezni kuli, kako i centralnata takanare~ena Don @on Kula i golemata cisterna za voda koi so godini bile ostaveni sami na sebe i postepeno se raspa|ale.

Tvrdewe na kolekcionerot Dionis \or~ev od Gevgelija

RABU[ PISMO

Podgotvila: Mileva LAZOVA

  • So rabu{ot koj bil sostaven od recki, crti, znaci, to~ki, krstovi.... se slu`ele ~orbaxiite i sto~arite, a do denes e za~uvan samo eden primerok vo Muzejot na Makedonija.

Vo Makedonija osven kiril-skoto postoelou{te edno pismo nare~eno rabu{, a bilo ispi{uvano na dolgi stapovi. Ova go tvrdi kolekcionerot Dionis \or~ev od Gevgelija koj zel vakov stap od nekoe staro semejstvo {to ~uvalo stoka i go prou~uval ova pismo. Toj veli deka istite znaci se ispi{ani i po makedonskite karpi. Spored \or~ev, znacite i crte`ite {to se ispi{ani po karpite niz Makedonija vsu{nost se zapisi na ov~arite koi so vekovi nanazad ispi{uvale podatoci za svoite stada.

So rabu{ot koj bil sostaven od recki, crti, znaci, to~ki, krstovi.... se slu`ele ~orbaxiite i sto~arite, a do denes e za~uvano samo so eden primerok vo Muzejot na Makedonija i kaj nekoi privatni kolekcioneri. Pismoto pove}e nikoj ne znae da go pro~ita, a bilo uni{teno od 1948 - 1954 godina. So ova pismo. kako {to veli \or~ev, bile napi{ani i dve knigi. Knigite gi prepi{uval pop Pajsie od Vra~anskiot manastir, kaj Sandanski vo Bugarija i toa od kirilsko pismo na rabu{. Od ovie knigi ednata e vo arhivite na Bugarija, a drugata vo arhivite na Grcija. Grcite i Bugarite dosega gi nemaat izvadeno ovie knigi od arhivite za da mo`e da se sporedat znacite so kirilskoto pismo i rabu{ot da bide pro~itan.

Dionis \or~ev od Gevgelija, koj od stari ~orbaxii doznal za ovie stapovi, a veli deka imal mo`nost da vidi vakov stap ispi{an so rabu{ i da go prou~uva, veli deka rabu{ite vsu{nost mo`e da se tolkuvaat i kako predvesnici na kompjuterite, za{to na niv bile ispi{ani podatoci kolku {to sobira na eden kompjuterski ~ip. Spored raska`uvaweto od \or~ev, eden sto~ar koj imal od 35.000 - 60.000 ovci i drug dobitok ne mo`e da pamti s#, pa zatoa trebalo da gi zapi{uva podatocite. Za da gi zapi{uvaat tie podatoci, ~orbaxiite se slu`ele so rabu{ot.

Se~eweto na drvoto za rabu{ot imalo i svoj ritual. Na \ur|ovden gazdata rano nautro odel v crkva da se pomoli, a potoa zaminuval v {uma i se~el eden drenov stap dva metra dolg. Na vrvot od ovoj stap staval ~ove~ka glava nare~ena krlik, na koja istiot den ja zapi{uval prvata {arka, a na Mitrovden bila iscrtana poslednata {arka. Na krlikot ima leva i desna strana. Od levo bile ispi{uvani matemati~kite znaci, a od desno li~nite imiwa i drugi podatoci. Eden vakov stap sodr`i informacii od cela godina za stadoto ovci, za prihodi i rashodi, za potro{ena hrana, za rodeni i umreni `ivotni i za preostanatiot dobitok.

Etnolozite od Muzejot na Makedonija izjavija deka vo nivnoto depo dosega nemaat obraboteno stap koj e celiot ispi{an so znaci, tuku samo stapovi koi imaat znaci samo na gorniot del i toa na krlikot. No, vo neobrabotenite {to se nao|aat vo nivnoto depo, a imaat okolu 40 primeroci, od koi samo 12 se obraboteni, mo`no e da ima i primerok {to e ispi{an po celata dol`ina. Vo Muzejot velat deka tvrdeweto na \or~ev e sosema logi~no i mo`no, zatoa {to vakvi znakovni pisma se upotrebuvale i za merki za mleko i vo tkaja~nicite za jambolii.

Dootkrivawe na Anti~kiot teatar

FESTIVALSKA SCENA SO ISTORISKI GLAMUR

Podgotvila: Mileva LAZOVA

Vo Ohrid prodol`uvaat iskopuvawata za dootkrivawe na Anti~kiot teatar koj minatata godina sve~eno se promovira{e so otvorawe na Festivalot "Ohridsko leto". I godinava teatarot }e bide festivalska scena, no so pogolem istoriski glamur {to }e go donesat novite iskopuvawa. Ponatamo{nite zafati na restavracijata na Teatarot treba da dovedat do otkrivawe i funkcionirawe na teatarskata zgrada, koja le`i pod temelite na nekolku ku}i.

Sega sme vo faza na rimskata arena i imame 12 redovi od gledali{teto, objasnuva direktorot na Zavodot i Muzejot, arheologot Pasko Kuzman. Nadolu imalo u{te {est redovi so sedi{ta za publikata i po nivnoto otkrivawe }e se dojde do starata scena - orkestrata.

Za da se ostvarat predvidenite zafati vo restavracijata na Anti~kiot teatar najgolema pre~ka e re{avaweto na imotno-pravnite odnosi. Na sopstvenicite na ~etirite ku}i {to treba da se urnat za da se poka`e teatarskata zgrada, nadomestokot im e isplaten od strana na dr`avata, no dodeluvaweto na lokaciite za niv e zapletkano vo lavirintot na nadle`nite organi zadol`eni za ovaa problematika. Vo Zavodot i Muzejot gi iznenaduva oddol`uvaweto vo re{avaweto na lokaciite.