SO PU[KA OD DEL^EV PROTIV TURSKITE POROBUVA^I

Vistinskoto ime na vojvodata e Atanas Ivanov - [abanov, no re~isi nikoj ne go znae toa ime, a e poznat kako Atanas Te{ovski (Te{ovalijata), za{to e roden vo ubavoto selo Te{evo (Nevrokopsko), spu{teno pod vrvot "Motorok" na ju`en Pirin. Seloto Te{evo ima tipi~na makedonska arhitektura i mnogu li~i na makedonskoto Kru{evo, ili starite Veles i Ohrid. Jak i silen bil Atanas. Legendata raska`uva deka koga Atanas imal 22 godini (1877 godina) vo seloto Te{evo so kow pristignal Ali ^au{, stra{iloto za hristijanite vo Nevrokopsko. Toj go ostavil kowot na krajot na seloto, zaedno so preostanatite razbojnici, i podgotvuvaj}i se za zolumuk re{il da se razodi niz seloto so fes na glavata. Se sretnale so Atanas. Tur~inot o~ekuval Atanas da mu napravi pat i so ednata raka go fatil pi{tolot, a so drugata ra~kata na no`ot. I koga se podgotvuval da grmne, Atanas se fril vrz nego, pi{tolot padnal na zemjata i Tur~inot bil dignat i tresnat na zemjata. Vtor pat koga Atanas go dignal Tur~inot nad svojata glava, go fril vo sosednata gradina. Atanas sfatil deka pove}e ne mo`e da ostane vo seloto zaradi toj slu~aj i deka Turcite zaradi nego mo`at da go zapalat celoto selo. Atanas zaminuva vo gorata i stanuva ajduk i im se priklu~uva na dobropoznatite ajduci od Pirinsko - Dafko, Don~o i Mursuka koi im se odmazduvaat na Turcite za sekoj grabe`, ili zlodelo. Deset godini odi niz planinata kako ajduk. Vo tekot na 1897 godina Atanas ima tajna sredba so Goce Del~ev koj go sovetuva vo duhot na organiziranata revolucionerna borba i celite na organizacijata VMRO.

Prvo stanuva jatak na ~etite na Goce Del~ev i Jane Sandanski vo Pirin, potoa stapuva vo ~etata na serskiot vojvoda Ilija Kr~ovalijata, se vra}a vo rodnoto selo Te{evo. Od okolnite sela gi sobira mladite mom~iwa, gi u~i na ideite na organizacijata na Goce i Dame i obrazuva svoja ~eta. Na starata svoja ajdu~ka dru`ina toj & gi objasnuva zborovite na Goce deka "sega na narodot ne mu treba da se brani kako bebe, no mu treba Organizacija i mnogu od niv pristapuvaat vo negovata ~eta. Se znae deka Atanas Te{ovski e posledniot ajduk od Pirin Planina, Sersko i Dramsko. Prviot sudir na ~etata na Atanas Te{ovski so turskiot asker bil vo seloto Gole{ovo - sega vo Op{tina Sandanski. ^etata na Atanas Te{ovski stanuva strav i trepet za turskite vladeteli i gr~kite neprijatelski ~eti. Do selo Karakoj (toga{no Nevrokopsko, sega{na Dramska oblast) vo pro~uenata pe{tera na planinata "Ali Botu{" (sega "Slavjanka") Goce Del~ev otsednuva so ~etite od Serskiot revolucioneren okrug, kade {to e i ~etata na nevrokopskiot vojvoda Atanas Te{ovski, koj bil strateg na ~etite koga izbuvna Ilindenskoto vostanie, za koe ve}e bilo doneseno re{enie vo Solun. Potoa site ~eti izvr{ile obuka na planinata "Ali Botu{" (Slavjanka). Za taa obuka Goce Del~ev mu podaril pu{ka na vojvodata Atanas Te{ovski so zborovite: "Da ne te vidam `iv ako pu{kata padne vo neprijatelski race". So pu{kata podarena od Goce, Atanas Te{ovski se fotografiral, a toa mu e edinstvena fotografija kako vojvoda na ~eta. So svojata ~eta Atanas Te{ovski u~estvuva vo vostani~kite dejstvija po Ilindenskoto vostanie vo septemvri vo Serskiot revolucioneren okrug vo seloto Zrnevio, seloto Volak, seloto Gorno Brodi i seloto Dolno Brodi (site sega vo Grcija) i selo Baldevo - Nevrokopsko. Toga{ bil priznat i za nevrokopski i dramski vojvoda. Koga naselenieto bilo grabnato, ~etata na Te{ovski se nafrlila vrz turskite pil~i{ta i drugite zuluma{i na narodot. Po smrtta na Goce Del~ev, najblizok drugar i rakovoditel na Atanas Te{ovski, stanal Jane Sandanski. Mnogu ~esto ~etite na Atanas i Jane zaedno podgotvuvale akcii za porobitelite i pretpo~itale eden po eden da gi ~istat zulumxiite, po porakata na Goce Del~ev.

Vedna{ po dolgoto lutawe niz Pirin vo pe{terata na planinata "Ali Botu{", beloglav starec i kurir na Jane Sandanski ja naso~ile ~etata na Atanas Te{ovski, a starecot so solzi na o~ite se molel za vojvodata da gi spasi od zulumite na razbojnicite na Ali ^au{.

Izbegavme od ku}ite, otidovme vo kolibite kaj kozite, decata ni gi izgorea `ivi, raska`uval starecot. Ako saka{e nekoe da izleze `ivo od ognot, strelaa vo nego. Spasi n# Atanase.

Kurirot na Sandanski mu go predal negovoto pismo na Atanas Te{ovski. Vojvodata go zel pismoto od Sandanski i mu vetil na starecot: "Go sledam, }e go fatam Ali ^au{ i site razbojnici kako nego. Utre ~etite na Sandanski i Gu{~anov doa|aat kaj nas. Mnogu dolgovi ima da pla}a - i stari i novi".

Stefan Kostadinov - Xingarov, ~len na ~etata na Atanas Te{ovski

Ali ^au{ bil golema sila, tajfata postojano mu rastela i se podgotvuval da go izgori i seloto Te{evo i "`iva du{a da ne ostane vo nego". Trite vojvodi so ~etite napravile tri pusii, blisku edna do druga. Prva - Jane Sandanski, vtora - Dimitar Gu{~anov, treta - Atanas Te{ovski. Vojvodata s# u{te ne daval signal za strelba i koga bile sosema blizu do nego go prepoznal stariot si prijatel od mlade{kite godini vo seloto Te{evo - Ali ^au{. Se videle o~i vo o~i i vojvodata naredil "nikoj da ne strela, go sakam `iv", no toga{ Ali ^au{ izvadil no` i trgnal kon Atanas Te{ovski, no nekoj od ~etnicite strelal i Ali ^au{ padnal mrtov vo racete na vojvodata Atanas Te{ovski. Eden od ~almaxiite pobegnal i vojvodata naredil da ne strelaat vo nego, tuku da go ostavat `iv, za da raska`uva {to se slu~ilo so Ali ^au{ i negovite razbojnici. "Ako nie sme 100 ~etnici, toj }e raska`uva deka sme 1.000", rekol Atanas Te{ovski. Planinata "Ali Botu{" ("Slavjanka") i pe{terata vo nea stanale sklad za parite i stokata zemeni od Turcite i ka~acite. Parite koi patuvale so karvan od Melni~ko kon Nevrokopsko vo seloto Gole{evo, ~etata na Atanas Te{ovski bila na~ekana vo zaseda i parite ne stignale do Nevrokop. Nekoi tvrdat deka iljadna turska armija - ba{ibozuk, ja obikolila celata planina Ali Botu{ ("Slavjanka") i pri prvata sredba od zaseda bil ubien vojvodata Atanas Te{ovski.

Slu~ajnata sredba vo esenta 2001 godina na crkovniot sobir na praznikot "Sv. Arhangel" vo seloto Staro Lov~a - ostanato na gr~ka teritorija, be{e povod 84 godi{niot dedo Ivan Xingarev da nau~i novi podrobnosti za smrtta na Atanas Te{ovski. Semejstvoto na Xingarevi bilo edno od poslednite koe go napu{tilo seloto Staro Lov~a vo 1925 godina koga Ivan imal samo 7 godini i se naselile vo seloto Mosomi{te- samo na tri kilometri od gradot Nevrokop - dene{en Goce Del~ev. Negoviot tatko Stefan Kostadinov - Xingarev (i brat mu Todor) bile vo ~etata na Atanas Te{ovski, u~estvuvale vo mnogu sudiri so turskiot asker, a dedo Ivan raska`uval i za ubistvoto na Goce Del~ev vo 1903 na 4 maj vo seloto Banica - Sersko. Za ubistvoto na Atanas Te{ovski, ~etnikot Stefan Xingarev na svojot sin mu raska`uval deka pred da bide ubien Te{ovski, so ~etata bil vo Plevna - Dramsko. Vojvodata Atanas go simnal od kow eden Tur~in i go isekol na par~iwa. Toga{ turska potera od nad 300 lu|e zapo~nuva da ja presretnuva ~etata na Te{ovski, toj sobira od sosednite sela u{te dobrovolci, pravi zaseda na "Kjumorlija most" i potoa zaminuva vo planinata "Boz - Dag". Drugiot den vo selata Zrnevo, Star~i{te, Trlis i Karakoj na planinata "Ali Botu{" gi presretnuva druga turska potera (od zaseda) i so prviot istrel smrtonosno go ubiva vojvodata Atanas Te{ovski.

Toa se slu~ilo na 12 maj (star datum) ili 25 maj nov (datum)1905 godina. Se stemnilo. Prestrelkata soprela. Cela ve~er ~etnicite na race go nosele svojot vojvoda, po strmnite ridovi na planinata, kon najbliskoto selo Staro Lov~a. Koga nabli`ile vo seloto, ~etnicite vlegle po ku}ite, sobirale dobrovolci koi oti{le na selskite grobi{ta za da iskopaat grob za vojvodata, zele i ~ergi so koi go prenele Te{ovalijata do grobot, go zakopale i utrinata crkovnata kambana biela za umren ~ovek. Koga turskite vlasti pra{ale koj e umren i ~ij e toj grob, mesnite selani odgovorile deka umrelo nekoe dete koe s# u{te ne bilo krsteno i deka grobot e negov. Taka ~etnicite go spasile svojot vojvoda, za glavata da ne padne vo turskite race i da ja raznesat nabiena na kol i da go zapla{uvaat makedonskoto naselenie.

Na crkovniot sobor na praznikot "Sv. Arhangel" dedo Ivan Xingarev dojde po 76 godini od napu{taweto na seloto, pla~e{e kako dete i raska`uva{e spomeni. So dosta trud go najde mestoto na tatkovata ku}a, ja baknuva{e zemjata, kade {to bila taa i raska`uva{e kako vo golemiot salon na taa ku}a ~esto otsednuvale ~etite na Goce, Jane i Atanas. Ivan Xingarev gi povede vnucite kon selskite grobi{ta da go baraat grobot na vojvodata Atanas Te{ovski. Dedo Ivan i negovite bliski zapalija sve}a za vojvodata i site Makedonci koi gi ostavile koskite na toa mesto, ostanato na gr~ka teritorija. Tatkoto na Ivan Xingarev - ~etnikot Stefan Xingarev umira vo seloto Mosomi{te vo 1968 godina so mislata za ~etni~kite godini i `edta da ja vidi slobodna i obedineta Makedonija. Negoviot sin Ivan (ve}e dedo) s# u{te me~ata e da ja vidi obedineta Makedonija i da im dozvolat na Makedoncite od Bugarija da gi posetuvaat svoite rodni mesta i svoite bliski ostanati vo Egejska Makedonija, a do toga{ gi vospituva svoite deca i vnuci so qubov kon svojata tatkovina Makedonija.