FORMIRAWE TERITORIJALNI [TABOVI NA PARTIZANITE

Vo mart 1943 godina vo s. Pentalofos mu sude{e vi{ partiski sud na ~elo so liderot na CK na KPG, Georgis Sjantos. Sudot zaklu~i deka ^ipov ni{to ne provali, no poradi neprezemawe na neophodni konspirativni merki, nedozvoleni za funkcijata {to ja zazema{e, go suspendira od ~len na CK na KPG. ^ipov dostoinstveno ja prifati odlukata i sam izrazi `elba da stapi vo redovite na ELAS kako obi~en borec. Vo po~etokot be{e bolni~ar na brigada, a potoa odgovoren na Oddelenieto na Agit-prop na divizija na ELAS. Po dogovorot vo Varkiza 1945 godina emigrira vo NR Makedonija.

Pojavata i prisustvoto na ^ipov vo Skopje od nekoi visoki funkcioneri be{e sfatena kako opasnost za nivnoto liderstvo i po~naa so intrigite i mahinaciite protiv nego.

Soglasno dogovorenoto me|u Tito-Zaharijadis, na vtori april 1946 godina, ogranok na PB na CK na KPG vo sostav na Janis Joanidis i Petros Rusos strogo ilegalno od Atina se prefrlija vo Jugoslavija.

Prefrluvaweto na navedenite gr~ki partiski funkcioneri koe trebalo da se izvr{i strogo konspirativno be{e nare~eno operacija "golemite doktori" koja se pretvori vo afera ^ipov. Vo akcijata na prefrluvaweto bea zadol`eni ilegalni partiski bazi, jafki i partizanski edinici. Vo bazata na Kajmak~alan kade bea prifateni od partizanskite ~eti ~ij zamenik komandir be{e Vasil Nu~ev - Nikitas pristignaa na 22 avgust. Na 24 istiot mesec pristignaa vo Skopje i istiot den popladne zaminaa za Belgrad.

Vo Skopje na nivno barawe bea primeni od sekretarot na CK na KPM, Lazar Koli{evski, i vo restoranot na hotelot "Makedonija" se sretnaa so Paskal Mitrovski. Tie prestojuvaa vo hotelot "Makedonija" kade bil smesten pretstavnikot na KPG vo Makedonija Kostas [aperas.

[efot na ogranokot na KPG vo Belgrad, Janis Joanidis, so pismo od 11 maj 1947 godina go izvestuva deka PB na CK na KPJ operacijata "golemite doktori" i dogovorot me|u Tito i Zaharijadis se provaleni. Toa go stori spomenatiot Vasil Naj~ev - Nikitas, zamenik na partizanski odred na Kajmak~lan koj gi prifati gr~kite partiski funkcioneri i gi prefrli vo NR Makedonija, odnosno Jugoslavija.

Vasil Naj~ev - Nikitas gi napu{ti partizanskite i se predade na gr~kite vlasti. Toj vo svojata izjava pred gr~kite vlasti, emituvana od gr~koto radio i gr~kiot pe~at, go obelodeni prefrluvaweto na Janis Joanidis i Petros Rusos vo Jugoslavija i tvrdel deka postoi dogovor me|u KPJ i KPG vrz osnova na koj Jugoslavija se obvrza da gi pomaga partizanite i za obedinuvaweto na makedonskite i gr~kite partizani pod edna komanda i dr.

Joanidis vo pismoto do Rankovi~ celata odgovornost za provalata mu ja prefrluva na Paskal Mitrevski poradi toa {to samo toj bil zapoznat so dogovorite me|u Tito i Zaharijadis i za prefrluvaweto na Joanidis i Rusos vo Belgrad. Mitrevski, prodol`uva Joanidis, seto pogornoto go obelodeni na sostanok {to go odr`a so aktivisti na NOF vo januari 1947 vo Kajmak~alan i na drugi egejski Makedonci.

Aleksandar Rankovi} so pismo do CK na KPM od 17 maj 1947 godina bara da se sprovede stroga istraga za utvrduvaweto na sostojbite i odgovornosta, bidej}i postoi mo`nost Jugoslavija da bide obvineta za neposredno involvirawe vo vooru`eniot sudir vo Grcija.

Lazar Koli{evski so pismo do CK na KPM od 22 maj 1947 godina celata vina za provalata ja locira na samite gr~ki funkcioneri, odnosno na nivnata nekonspirativnost. Imeno, tie za vreme na nivniot prestoj vo Skopje sedea vo restoranot "Makedonija" kade bea videni od somnitelni lica, koi li~no gi poznavaa, kako {to se Andreja ^ipov, Lazo Dimovski, O{enski, Grigor Ververi. Duri Andreja ^ipov pobara da se sretne so Joanidis, no toj navodno bil odbien. Vo prilog na pismoto Koli{evski dava mnogu lo{i karakteristiki za Andreja ^ipov i za Lazo Dimovski - O{enski.

Vo prilog na pismoto prilo`eni se izjavite na Paskal Mitrevski i Andreja ^ipov, Lazo Dimovski-O{enski i Grigor Ververi.

Za Andreja ^ipov, sekretar na VMRO (Ob) vo egejskiot del na Makedonija i prv sekretar na CK na KPG vo 1941-1942 godina vo izjavata na Mitrevski se veli deka ^ipov vodel nemoralen `ivot, zloupotrebuvaj}i partiski pari, tro{ej}i gi vo kocka, deka ednovremeno odr`uval vrski so bugarskata Ambasada, deka toj e obi~en alkoholi~ar, bez da pravi napori da se izle~i, deka izgubi sekakva orientacija za `ivotot, deka e ~ovek bez nikakva moralna i duhovna vrednost.

Za Lazo O{enski, eden od veteranite na rabotni~koto dvi`ewe, sekretar na OK na KPG za Tesalija i Epir, ~len na OK na SNOF za Kostursko, Paskal Mitrevski vo izjavata go pretstavi kako provokator, avanturist, frakcioner, {ovinist, deka odr`uva ilegalni vrski so gr~kite komunisti vo Bulkes. Imaj}i gi predvid takvite moralni kvaliteti na tie lu|e, provalata treba da se bara kaj niv, se zaklu~uva vo izjavata.

Po takvite obvinuvawa i karakteristiki sudbinata na ^ipov be{e zape~atena. Toj be{e izoliran vo Demir Kapija kade `ivee{e prodavaj}i obleka {to mu ja ispra}aa negovite prijateli od prekuokeanskite zemji. Od Demir Kapija ^ipov be{e ispraten vo \akovo-Vojvodina, kade vo fevruari 1948 godina bea preseleni nekolku iljadi egejski Makedonci od NR Makedonija.

Od analiza na tie dokumenti i od nastanite {to usledija proizleguva nesporen zaklu~ok deka ^ipov ne bil vme{an vo tie igri i mahinacii. Vo rivalskite i frakcionerskite borbi {to se vodea vo vrvot na egejskoto makedonsko rakovodotvo preku celiot period na Gra|anskata vojna i po nea, ^ipov ne bil zame{an. Me|utoa, neprimerniot i nesoodveten odnos na makedonskite vlasti fatalno se odrazija vrz nego. Toj osamen, po~na vo specijalnata bolnica vo Bitola, pogreban bez u~estvo na pretstavnik na organi na vlasta ili organizacija. Toa ^ipov navistina ne go zaslu`i. ^ipov be{e eden od retkite faktori na makedonskoto nacionalno-osloboditelno i progresivno dvi`ewe vo egejskiot del na Makedonija.

Liderot na KPG, Nikos Zaharijadis otkako ja dobi soglasnosta od Moskva i Belgrad za opredelbata kon vooru`ena borba, prezede konkretni merki za organizacija i rakovodewe na istata. Vo juni 1946 godina go postavi za komandant na partizanite, odnosno na vooru`enata borba Markos Vafijadis. Izborot na Markos se dol`i na toa {to toj be{e edinstven od ~lenovite na CK na KPG {to imal izvesni voeni iskustva. Imeno, Markos za vreme na Vtorata svetska vojna be{e komesar na Grupata divizii na ELAS od Makedonija.

Markos pred negovoto izleguvawe vo planina od Zahrijadis dobi direktiva vo vrska so organizacijata, zada~ite i taktikata na partizanskoto dvi`ewe, a toa se: regrutacijata na novi borci da se vr{i na dobrovolna osnova, vo redovite na partizanite da ne se prifa}aat organizirani edinici od vladinata armija. Partizanskata dejnost da se ograni~i samo na napad protiv vooru`enata reakcija, odnosno dejnosta da bide samoodbranbena i sl.

Direktivite na Zaharijadis se vo duhot na politikata na Zaharijadis, vooru`enata borba da ne ja koristi za zazemawe na vlasta, tuku kako sredstvo za pritisok vrz protivnikot za prekin na terorot i za demokratsko re{avawe na gr~koto vnatre{no pra{awe. Sekako, prifa}aweto na takvata taktika i cel se dol`i i na stavot na nekoi komunisti~ki parti vo mart i na KPSS esenta 1946 godina.

Markos Vafijadis na 25 avgust ja napu{ti Grcija i premina vo Belgrad kade se sretna i razgovaral so ogranokot na PB na CK na KPG vo vrska so pra{aweto na vooru`enata borba, kako {to se snabduvaweto na partizanite so oru`je i drug materijal, regrutacija na borci od Bulkes i od redovite na makedonskata politi~ka emigracija vo Jugoslavija, organizirawe na kanali i bazi za prifa}awe i ispra}awe na lu|e na dotur na oru`je i dr.

Markos Vafijadis Belgrad go napu{ti na krajot na septemvri i na Gramos pristigna na 30 oktomvri 1946 godina.

Soglasno dogovorenoto me|u Tito i Zaharijadis od proletta 1946 po~na regrutacija na lu|e za partizani od gr~kata zaednica vo Bulkes. Taka, na primer, na prvi juli 1946 godina na Gramos be{e isfrlena grupa od 7 lica koja odigra re{ava~ka uloga za razvitokot na vooru`enoto dvi`ewe vo Zapadna Egejska Makedonija. Istoto se slu~uva{e i kaj Makedoncite. Makedonskite edinici predvodeni od NOF regrutiraa novi borci. Spored nekoi nepotpolni podatoci, vo avgust 1946 godina vo Grcija dejstvuvaa okolu 4.000 gerilci od koi okolu 800 makedonski organizirani vo grupi razvija vooru`ena dejnost, pred s# prootiv teroristi~kite vooru`eni bandi i poedinci.

Vo tekot na oktomvri bea formirani teritorijalni {tabovi na partizanite. Taka, na primer, na devetti oktomvri 1946 godina e formiran partizanski {tab za Gramos.

So zgolemuvaweto na brojot na partizanite i zajaknuvaweto na nivnata borbena aktivnost vo ramkite na celite na vooru`enoto dvi`ewe, se nalo`i potreba za sozdavawe organ za koordinacija i rakovodewe na celokupnata vooru`ena borba. Za taa cel na 28 oktomvri 1946 godina e formiran Glaven {tab na partizanite koj na 27 dekemvri 1946 godina se preimenuvani vo DAG.