ZA ISELUVAWETO NA SLOVENI OD MAKEDONIJA

Vo prodol`enie }e spomneme nekolku momenti, koi se zapostavuvaa vo istoriskite izdanija za vreme na ednoumieto. Imeno, zastapnicite i privrzanicite na panslavisti~kata teorija (spored koja, nie dene{nite Makedonci sme "~isti Sloveni" so poteklo od "zad Karpatite") }e treba da dadat ubedliv odgovor na edno ednostavno pra{awe koe glasi: zo{to dene{nite Makedonci, spored nekoi osnovni antropolo{ki karakteristiki, izrazeno se razlikuvaat od mnozinstvoto pripadnici na preostanatite slovenski narodi? Poznato e svedo{tvoto na vizantiskiot srednovekoven istori~ar Prokopij (koj bil sovremenik na starite Sloveni) vo koe toj sosema jasno gi opi{al niv kako narod, ~ii pripadnici bile (citat): "visoki i mnogu jaki". Toj tvrdel i deka starite Sloveni site do eden bile "rusokosi", pri {to potenciral deka me|u niv nemalo nitu eden koj imal poinakva boja na kosata, osven rusata! ("Odbrani ~etiva za istorijata na makedonskiot narod", Skopje, 1951, str. 7). Jasno e deka mnozinstvoto dene{ni Makedonci re~isi voop{to ne se vklopuvaat vo vakviot opis na osnovnite antropolo{ki crti na starite Sloveni. Poradi toa, se postavuva pra{aweto: kako e mo`no na{ite "krvni predci" site do eden da bile rusokosi lu|e i, vo najgolem del, "visoki i jaki", a nie, nivnite dene{ni "potomci", da imame re~isi izrazeno sprotivni karakteristiki od niv? Takov slu~aj ne postoi vo istorijata. Da gi zememe, na primer, [ve|anite. Se znae deka osnovnite antropolo{ki crti na nivnite krvni predci (Vikinzite) bile isti kako antropolo{kite crti na dene{nive [ve|ani. Zarem mo`e nekoj dene{en {vedski istori~ar da gi opi{e Vikinzite kako "niski crnomuresti lu|e so temna boja na kosite"? Ova mo`ebi pomalku izgleda i sme{no, no tokmu takva sostojba imavme vo na{ata dosega{na oficijalna istoriografija. Preku potenciraweto deka sme "~isti Sloveni" pove}e na{i istori~ari i publicisti indirektno zastanuvaa zad apsurdnoto tvrdewe spored koe na{ite "krvni predci" antropolo{ki bile izrazeno poinakvi od nas. Osven toa, poteniciraweto deka sme "~isti Sloveni" pomalku mirisa i na rasizam ("~isti narodi", "~isto poteklo" i sl.).

Pod znak pra{alnik e i teorijata za pratatkovinata na Slovenite od zad Karpatite. Sekoj ~itatel samiot mo`e da pogledne vo koja bilo istoriska publikacija povrzana so anti~kiot period na toj region, kade {to }e vidi deka nikakvi Sloveni ne se spomnuvaat na po{irokoto podra~je okolu Karpatite i toa duri ni vo prvite vekovi po Hrista. Ta, neli e toa nivnata pratatkovina (zemja na nivnoto sozdavawe)? Ako e taka, zo{to toga{ nema nikakvi Sloveni na teritorijata okolu Karpatite vo prviot, vtoriot i tretiot vek po Hrista, pa i podocna?

SREDNOVEKOVNI PODATOCI

Vo prilog na ova }e spomneme u{te eden moment za koj duri ni denes ne se zboruva mnogu vo na{ata istoriografija. Privrzanicite na pan-slavisti~kata teorija za potekloto na makedonskata nacija sekade poso~uvaat na srednovekovnite dokumenti vo koi pi{uva za "doseluvaweto na Slovenite vo Makedonija" vo 6 vek. No, tie kako da ne sakaat da pi{uvaat deka postojat isto takvi seriozni srednovekovni dokumenti i svedo{tva vo koi jasno e opi{ano iseluvaweto na zna~itelen broj Sloveni od Makedonija i toa u{te vo 7 vek! Vakvo masovno iseluvawe na Slovenite od Makedonija prezel vizantiskiot imperator Justinijan Vtori (vladeel: 685-695 i 705-711). Carigradskiot patrijarh Nikifor (806-815) vo svoite hronolo{ki zabele{ki (glava 34) sosema jasno go opi{al ova. Ovde ~itame:

"...Justinijan Vtori napadna na Sklavinite. Stigna do gradot Tesalonika i mnogu od tamo{nite sklavinski plemiwa privle~e, nekoi so sila, nekoi so mila, pa gi preseli vo zemjata {to se vika Opsikij." (Opsikij e vizantiska tema vo Mala Azija, z.m.).

Ovde ne mo`e, a da ne se odbele`i, deka ova svedo{tvo re~isi ne se ni spomnuva{e vo na{ite istoriski knigi za po{iroka upotreba. Za razlika od nego, bezbroj pati dosega se preobjavuvaa i forsiraa samo nekolkute zapisi na vizantiskiot istori~ar Prokopij za "doseluvaweto na Slovenite vo Makedonija", kako i nekolku izvadoci od istoriskoto delo "^udesata na Sveti Dimitrija". Za razlika od niv, svedo{tvoto za iseluvaweto na Sloveni od Makedonija, spored moite podatoci, avtenti~no dosega kaj nas be{e objaveno samo edna{ i toa vo mala kni{ka vo dale~nata 1951 godina, taka {to istoto ostana nedostapno za najgolemiot del od na{ata javnost. Me|utoa, ova svedo{tvo ja ima istata te`ina kako i svedo{tvata za "doseluvaweto na Slovenite". Toa e dadeno od seriozen avtor koj `iveel sosema blizu vremeto na tie nastani, i zatoa ova svedo{tvo treba seriozno da se prifati i tretira kako eden od krucijalnite faktori vo istra`uvaweto na etno-kulturnite koreni na dene{nata makedonska nacija.

No, da vidime, kolkava otprilika bila brojkata na iselenite Sloveni od Makedonija vo Mala Azija? Pribli`en odgovor na ova pra{awe ni dava vizantiskiot istori~ar Teofan (kraj na 8 i po~etok na 9 vek). Pi{uvaj}i za arapsko-vizantiskata vojna od 692 godina, Teofan veli deka od redovite na preselenite Sloveni vo Mala Azija, vizantiskiot imperator Justinijan Vtori, za potrebite na ovaa vojna, uspeal da regrutira duri trieset iljadi vojnici. Ovde ~itame:

"Taa godina Justinijan Vtori pome|u Sklavite {to gi be{e preselil (vo Mala Azija) odbra i regrutira 30.000 lu|e i vooru`uvaj}i gi im dade mnogubrojna vojska." (Dokumentot e prezemen od: "Odbrani ~etiva za istorijata na makedonskiot narod", Skopje, 1951, str. 25).

Ako se zeme predvid faktot deka vo Mala Azija nemalo naseleno kompaktno mnozinstvo Sloveni pred preselbata {to ja izvr{il Justinijan Vtori, toga{ so sigurnost mo`e da se ka`e deka tie trieset iljadi slovenski vojnici bile regrutirani tokmu od redovite na onie Sloveni {to Justinijan Vtori gi preselil od Makedonija vo Mala Azija.

Od ovoj podatok se gleda deka brojkata na preseleni Sloveni od Makedonija vo Mala Azija iznesuvala mo`ebi i nekolku stotici iljadi lu|e, {tom duri trieset iljadi od niv bile sposobni (i toa - odbrani!) da se borat so oru`je v raka. Ova zna~i deka brojot na "zatkarpatskite Sloveni", koi ostanale da `iveat vo Makedonija prakti~no bil desetkuvan.

Da potsetime deka vo opsadata na Solun na krajot na 6 vek se smeta deka u~estvuvale okolu sto iljadi Sloveni (spored deloto: "^udata na sveti Dimitrija"). Mnozina od niv zaginale, a od onie koi ostanale (duri i ako im go dodademe prirodniot prirast za slednite okolu stotina godini) vidovme deka golem del bile preseleni vo Mala Azija. Na toj na~in zna~itelno se namalila slovenskata komponenta vo dene{nata makedonska nacija.

DENE[NITE MAKEDONCI - POTOMCI NA ANTI^KITE

Koga pi{uvame za ovaa tema treba da go imame predvid i folklorot. Vo prodol`enie na trudov }e navedeme brojni segmenti vo dene{niov makedonski folklor koi ostanale kako nasledstvo od antikata, t.e. od anti~kite Makedonci. Za razlika od niv, vo makedonskiot folklor, t.e. vo istoriskoto pametewe na makedonskiot narod ne postoi nitu edna tvorba vo koja se spomenuva na{iot navoden "zatkarpatski `ivot"(nekoj zatkarpatski toponim, hidronim ili kakov bilo drug segment). Ovoj podatok isto taka zaslu`uva respekt zatoa {to folklorot na eden narod gi vle~e svoite koreni od etni~koto minato na toj narod (za {to podetalno }e pi{uvame vo prodol`enie).

Od seto {to dosega go iznesovme se gleda deka se raboti za seriozni pra{awa, koi vo del od na{ata dosega{na istoriografija nedovolno bea tretirani. No, i pokraj toa, nekoi na{i istori~ari i natamu uporno se dr`at isklu~ivo do panslavisti~kata teorija za potekloto na dene{nata makedonska nacija, ignoriraj}i pritoa i tolku fundamentalni fakti. Jasno e deka ovie subjekti pove}e se gri`at za svoite dosega{ni pi{uvawa otkolku za vistinata.